Kam s ponošenimi oblačili?
Ker kupujemo preveč oblačil, tekstilni odpadki v svetu naraščajo. Rabljena podarimo ali zamenjamo.
Odpri galerijo
Vsaj dvakrat na leto je čas, da pošteno prevetrimo omare in sezonsko zamenjamo oblačila. Če tega nismo storili jeseni, nas je poslabšanje vremena z dolgotrajnim dežjem, snegom in nizkimi temperaturami gotovo prepričalo, da pregledamo zimsko garderobo. Pri tem praviloma naberemo kup premajhnih oblačil pa tudi takih, ki so nam sicer prav, pa jih iz različnih razlogov ne nosimo več. Teh se lahko nabere veliko, zlasti če imamo otroke, ki v par mesecih prerasejo vse, kar imajo v omari.
Dejstvo je, da kupujemo preveč oblačil, ki jih kmalu tako ali drugače zavržemo. Tekstil velja za enega najhitreje rastočih odpadkov, takoj za elektroniko. Večina zavrženega je še uporabnega. Zato ni odveč premislek, koliko oblačil kupiti, preden trčimo ob težavo, kam z njimi, ko jih ne potrebujemo več.
Oblačila za majhne otroke navadno krožijo med sorodniki, znanci in prijatelji, zdi pa se mi, da je pri večjih in starejših tega manj. A ne vidim razloga, da si ne bi izmenjevali oblačil med seboj tudi odrasli. Danes uporaba rabljenih oblačil ne pomeni nujno več tega, da si novih ne moremo privoščiti, izmenjana oblačila so lahko še prav lepa. Če mi kakšno krilo ni več všeč, sem se ga naveličala ali mi je pretesno, bo morda prav prišlo prijateljici, v njeni omari pa se morda najde kaj zame, če imava seveda podobne mere in okus. Mnogi si oblačil v resnici ne morejo kupiti, ne starih ne novih, zato jih zanje zbirajo različne organizacije, na primer Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine, Združenje varnih hiš Slovenije in Tekstilnica, oddati pa jih je mogoče tudi v nekaterih trgovinah z oblačili, na primer H&M. Zabojnike za odlaganje rabljenih oblačil imajo tudi podjetja za odvoz odpadkov, Snaga v Ljubljani denimo na zbirnem odlagališču na Barju in v mestu na Povšetovi ulici. Ponekod po Sloveniji so tudi zabojniki Humana; tam zbrana oblačila gredo v zbirne centre v tujini, kjer jih presortirajo, od tam pa v prodajo.
Raztrgana, sprana, popackana ali kako drugače uničena oblačila ne spadajo v paket za pomoč. Taka slej kot prej končajo na deponiji z odpadki, lahko pa jih uporabimo še doma. Z odsluženimi brisačami brišemo psa, ko pride moker s potepa, ali ga tuširamo, stare rjuhe uporabimo za podlogo v prtljažniku, v katerem vozimo pasjega prijatelja. Nekoč smo z bombažnimi majicami brisali prah, pozimi pa z brisačami podlagali okna in vrata, da ni pihalo skozi reže. Spretni prsti lahko iz starih oblačil zašijejo in ustvarijo kaj novega.
Seveda lahko rabljena oblačila tudi prodamo, najbolj živahna je tovrstna trgovina na spletu. Da bodo vzbudila zanimanje morebitnih kupcev, jih operimo in zlikajmo ter lepo fotografirajmo. In, če želimo res prodati, postavimo realno ceno.
Podarimo ali prodamo
Ko se lotimo omare, bodimo nepopustljivi. Česar nismo oblekli dve sezoni, najbrž ne bomo nikoli več. Poleg tega se telo z leti spreminja in le redko kdo lahko nosi enaka oblačila vso odraslo dobo. Proč naj gre torej vse, kar nam ni prav, naj bo preveliko, premajhno ali neudobno. Oblačila, ki jih izločimo, delimo v dve kategoriji, uporabna in neuporabna. Za prva se potrudimo, da najdejo novega lastnika, druga pa spadajo v kontejner za reciklažo.Dejstvo je, da kupujemo preveč oblačil, ki jih kmalu tako ali drugače zavržemo. Tekstil velja za enega najhitreje rastočih odpadkov, takoj za elektroniko. Večina zavrženega je še uporabnega. Zato ni odveč premislek, koliko oblačil kupiti, preden trčimo ob težavo, kam z njimi, ko jih ne potrebujemo več.
Oblačila za majhne otroke navadno krožijo med sorodniki, znanci in prijatelji, zdi pa se mi, da je pri večjih in starejših tega manj. A ne vidim razloga, da si ne bi izmenjevali oblačil med seboj tudi odrasli. Danes uporaba rabljenih oblačil ne pomeni nujno več tega, da si novih ne moremo privoščiti, izmenjana oblačila so lahko še prav lepa. Če mi kakšno krilo ni več všeč, sem se ga naveličala ali mi je pretesno, bo morda prav prišlo prijateljici, v njeni omari pa se morda najde kaj zame, če imava seveda podobne mere in okus. Mnogi si oblačil v resnici ne morejo kupiti, ne starih ne novih, zato jih zanje zbirajo različne organizacije, na primer Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine, Združenje varnih hiš Slovenije in Tekstilnica, oddati pa jih je mogoče tudi v nekaterih trgovinah z oblačili, na primer H&M. Zabojnike za odlaganje rabljenih oblačil imajo tudi podjetja za odvoz odpadkov, Snaga v Ljubljani denimo na zbirnem odlagališču na Barju in v mestu na Povšetovi ulici. Ponekod po Sloveniji so tudi zabojniki Humana; tam zbrana oblačila gredo v zbirne centre v tujini, kjer jih presortirajo, od tam pa v prodajo.
Čista in cela
Ne glede na to, kam bomo odnesli oblačila, jih najprej uredimo. Tista, ki jih namenimo kateri od navedenih organizacij, naj bodo čista in primerna za nošenje. Tudi ljudje, ki pridejo na Rdeči križ, so radi lepo oblečeni.Raztrgana, sprana, popackana ali kako drugače uničena oblačila ne spadajo v paket za pomoč. Taka slej kot prej končajo na deponiji z odpadki, lahko pa jih uporabimo še doma. Z odsluženimi brisačami brišemo psa, ko pride moker s potepa, ali ga tuširamo, stare rjuhe uporabimo za podlogo v prtljažniku, v katerem vozimo pasjega prijatelja. Nekoč smo z bombažnimi majicami brisali prah, pozimi pa z brisačami podlagali okna in vrata, da ni pihalo skozi reže. Spretni prsti lahko iz starih oblačil zašijejo in ustvarijo kaj novega.
Seveda lahko rabljena oblačila tudi prodamo, najbolj živahna je tovrstna trgovina na spletu. Da bodo vzbudila zanimanje morebitnih kupcev, jih operimo in zlikajmo ter lepo fotografirajmo. In, če želimo res prodati, postavimo realno ceno.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Čas obdarovanja