PIONIR
Janez je bil prvi
V ponedeljek, 19. aprila, je minilo 179 let, odkar je nastala prva fotografija na steklo v naših krajih; naredil jo je naš rojak Janez Puhar, manj kot tri leta po objavi izuma fotografije.
Odpri galerijo
Puharjev avtoportret – po sliki na steklu, ki je izgubljena.
Eden od pionirjev slovenske in svetovne fotografije Janez Puhar se je rodil 26. avgusta 1814 v Kranju, rojstno leto fotografije pa je 1839, ko je francoska vlada kupila Daguerrov izum in ga dala brezplačno v uporabo svetovni javnosti.
Puhar je bil za duhovnika posvečen 31. marca 1838. Nenehno se je selil in je bil marca 1843 že na Ljubnem na Gorenjskem, kjer je z veliko vnemo nadaljeval raziskave. S člankom, ki je izšel 28. aprila 1843 v nemškem jeziku v časniku Carniolia, je seznanil bralstvo v nemško govorečih deželah z rezultatom izdelovanja heliotipij na steklene plošče. Z Ljubnega se je preselil v bližnjo Radovljico (1844), nato pa je bil 21. julija 1846 prestavljen za kaplana na Bled, ki je postajal neverjetno uspešen center za njegove mednarodne povezave in izjemne uspehe. Leta 1864 je deloval kot kaplan na Dovjem, od koder se je na smrt bolan vrnil v rojstni Kranj in tam 7. avgusta 1864 umrl v starosti 50 let.
Njegova zapuščina je skromna, vendar za zgodovino slovenske fotografije nedvomno neprecenljive vrednosti. Poleg risb je ohranjenih šest izvirnih fotografij, kar je dovolj za dokaz, da ni bil le teoretik, temveč tudi praktik. Puhar je svoje fotografije imenoval svetlopis, kar je slovenski prevod besede fotografija. Njegov postopek je znan po avtentičnem izumiteljevem opisu, vendar ga v praksi še nikomur ni uspelo rekonstruirati.
O prvih uspehih z dagerotipijo in lastnim raziskovanjem je časopis Carniolia poročal maja 1841. Mesec pozneje je objavil Puharjeva pojasnila, iz katerih so razvidne vse prednosti njegovega postopka in nakazujejo uporabo stekla. Predhodnica izuma fotografije na steklo je bila torej rojena v Metliki, v letih 1840 in 1841. Svoja odkritja je izpopolnjeval na Ljubnem na Gorenjskem ter bil 19. aprila 1842 uspešen s kakovostnim in trajnim zapisom slike na steklu. Prva javna objava Puharjevega izuma je članek v časniku Carniola 28. aprila 1843. Tej je 3. maja 1843 sledil ponatis v nekem graškem časopisu. S temi objavami je Puhar nesporno in za vedno dokazal svoje prvenstvo v fotografiji na steklu.
A z uveljavljanjem je imel težave. Steklo so za fotografske poskuse pozneje uporabljali tudi drugi. Francoz Abel Niépce, ki je izboljšal kalotipijo in na steklu dobil kakovostne slike, je o svojem izumu oktobra 1847 obvestil francosko Akademijo znanosti. Janez Puhar pa je bil s priznanjem na Dunaju in v Parizu uspešen šele v letih 1851 in 1852 ter tako za vedno ostal v Niépceovem ozadju. Čeprav je nesporno prvi izumitelj fotografije na steklo na svetu, kljub dejstvu, da je bil Niépce uspešen s sliko na steklu pet let za Puharjem in je bil njegov čas osvetlitve neprimerljivo daljši, so Francozi prvenstvo na tem področju vendarle raje priznavali svojemu rojaku.
Puhar je bil za duhovnika posvečen 31. marca 1838. Nenehno se je selil in je bil marca 1843 že na Ljubnem na Gorenjskem, kjer je z veliko vnemo nadaljeval raziskave. S člankom, ki je izšel 28. aprila 1843 v nemškem jeziku v časniku Carniolia, je seznanil bralstvo v nemško govorečih deželah z rezultatom izdelovanja heliotipij na steklene plošče. Z Ljubnega se je preselil v bližnjo Radovljico (1844), nato pa je bil 21. julija 1846 prestavljen za kaplana na Bled, ki je postajal neverjetno uspešen center za njegove mednarodne povezave in izjemne uspehe. Leta 1864 je deloval kot kaplan na Dovjem, od koder se je na smrt bolan vrnil v rojstni Kranj in tam 7. avgusta 1864 umrl v starosti 50 let.
Moški portret (podoba svaka), hrani Narodni muzej Slovenije
Njegova zapuščina je skromna, vendar za zgodovino slovenske fotografije nedvomno neprecenljive vrednosti. Poleg risb je ohranjenih šest izvirnih fotografij, kar je dovolj za dokaz, da ni bil le teoretik, temveč tudi praktik. Puhar je svoje fotografije imenoval svetlopis, kar je slovenski prevod besede fotografija. Njegov postopek je znan po avtentičnem izumiteljevem opisu, vendar ga v praksi še nikomur ni uspelo rekonstruirati.
O prvih uspehih z dagerotipijo in lastnim raziskovanjem je časopis Carniolia poročal maja 1841. Mesec pozneje je objavil Puharjeva pojasnila, iz katerih so razvidne vse prednosti njegovega postopka in nakazujejo uporabo stekla. Predhodnica izuma fotografije na steklo je bila torej rojena v Metliki, v letih 1840 in 1841. Svoja odkritja je izpopolnjeval na Ljubnem na Gorenjskem ter bil 19. aprila 1842 uspešen s kakovostnim in trajnim zapisom slike na steklu. Prva javna objava Puharjevega izuma je članek v časniku Carniola 28. aprila 1843. Tej je 3. maja 1843 sledil ponatis v nekem graškem časopisu. S temi objavami je Puhar nesporno in za vedno dokazal svoje prvenstvo v fotografiji na steklu.
Predhodnica izuma fotografije na steklo je bila rojena v Metliki.
A z uveljavljanjem je imel težave. Steklo so za fotografske poskuse pozneje uporabljali tudi drugi. Francoz Abel Niépce, ki je izboljšal kalotipijo in na steklu dobil kakovostne slike, je o svojem izumu oktobra 1847 obvestil francosko Akademijo znanosti. Janez Puhar pa je bil s priznanjem na Dunaju in v Parizu uspešen šele v letih 1851 in 1852 ter tako za vedno ostal v Niépceovem ozadju. Čeprav je nesporno prvi izumitelj fotografije na steklo na svetu, kljub dejstvu, da je bil Niépce uspešen s sliko na steklu pet let za Puharjem in je bil njegov čas osvetlitve neprimerljivo daljši, so Francozi prvenstvo na tem področju vendarle raje priznavali svojemu rojaku.
Janez Puhar je pionir slovenske in svetovne fotografije.
