Dobro za okolje in denarnico
Skrb za okolje ni pomembna le za prihodnost planeta in dobro zanamcev, malokdo denimo potegne vzporednico z ekologijo in varčevanjem. A s tem, ko se trudimo pridelati čim manj odpadkov, tudi veliko manj zapravimo. Odpadki niso nič drugega kot reči, ki jih zavržemo. Ko nekaj zavržemo, pa moramo kupiti novo. Ker je nekaj romalo v koš ali na odpad, smo obremenili okolje, z izletom v trgovino pa denarnico. Obojemu se lahko ognemo na povsem enostaven način, ki ne zahteva veliko časa, ko nov način življenja ponotranjimo, pa si bomo težko predstavljali, da smo kdaj živeli drugače.
Manj embalaže
Da bi v gospodinjstvu proizvedli manj odpadkov, se v trgovino odpravimo z nakupovalnim seznamom in nikoli sestradani, o tem smo že pisali. Tako bomo kupili le tisto, kar zares potrebujemo, in bomo tudi porabili, seveda pa ne bo nič narobe, če si kdaj privoščimo tudi priboljšek. Izogibati se poskušajmo tudi živilom, zavitim v veliko embalaže. V različnih diskontih pogosto ponujajo denimo čokoladice in druge sladkarije, ki so že same ovite v plastiko, nato pa jih po več skupaj zapakirajo še v eno vrečko. Manj embalaže bomo domov prinesli tudi, če prehranske izdelke kupujemo v večjih količinah, kar je obenem pogosto cenovno ugodneje. Namesto štirih jogurtov v manjših lončkih kupimo pollitrski ali večji jogurt v enem velikem. Enako velja za testenine in druga živila, ki bodo v shrambi počakala dlje. Raje kot trgovino obiščemo tržnico ali bližnjega kmeta. Tam pridelkov ne ovijajo v plastiko, večinoma nam bodo kupljeno pospravili v papirnate ali razgradljive vreče, košare in drugo embalažo, ki smo jo prinesli s seboj.
Tkanine iz umetnih materialov se razgradijo šele po 20, nekatere celo 200 letih.
Z razmahom instant mode se je močno povečala tudi količina tovrstnih odpadkov, ki so za okolje ravno tako škodljivi kot denimo plastične vrečke in embalaža. Večina teh poceni modnih kosov je namreč narejena iz umetnih materialov, ki se razgradijo veliko počasneje kot bombaž, lan, svila ali volna. Majica iz poliestra denimo potrebuje od 20 do 200 let, odvisno od debeline tkanine in velikosti oblačila. Kupujmo raje manj, a bolj kakovostno, poškodovana oblačila pa poskusimo popraviti, namesto da jih zavržemo. Zašiti luknjo ali preko nje pritrditi našitek je izjemno enostavno. Oblačila, ki nam niso več prav, lahko predelamo, razrežemo in uporabimo kot krpe za brisanje prahu ali pomivanje tal, dobro ohranjene kose pa podarimo. Vedno bolj priljubljene so tudi trgovine z rabljenimi oblačili.
Povoskane krpe namesto folije
Enako kot z rabljenimi oblačili se naučimo ravnati tudi s pohištvom. Res, poškodovano mizico ali stol je veliko bolj enostavno zamenjati z novo kot popraviti staro, a tista za nekaj deset evrov nam najverjetneje ne bo prav dolgo služila. Zato se velja potruditi, če imamo doma kakšen star kos iz kakovostnega lesa, ga popraviti, osvežiti, povsem novo podobo mu lahko denimo podarimo z novo barvo. Tako bomo prihranili in obenem ne bomo obremenili okolja. Če se posameznega kosa naveličamo, to velja tudi za kuhinjske in druge pripomočke, poiščemo najbližji center ponovne uporabe ter ga odnesemo tja, morda pa nekdo išče ravno ta lonec, ki pri nas ni več dobrodošel, a ga že leta ni več mogoče dobiti v trgovini.
Ste vedeli, da ogromno čajnih vrečk vsebuje plastiko? Ta ni škodljiva le za okolje, ampak tudi za zdravje. Zamenjajmo jih torej s čajem v lističih, še posebno če popijemo veliko čaja. Stekleno embalažo spravimo in ponovno uporabimo, še posebno to velja za kozarce in steklenice s pokrovom. Namesto papirnatih slamic kupimo tiste iz nerjavečega jekla, ki jih lahko uporabljamo v nedogled, papir za peko pa odlično nadomesti silikonska podlaga. Tudi folije za živila ne potrebujemo: sendviče in prigrizke za v službo, šolo ali za na pot zavijemo v povoskane krpice, ostanke obroka ali posameznih sestavin pa spravimo v steklene posodice.
Ker tudi čajne vrečke večinoma vsebujejo plastiko, uporabimo raje čajne lističe.
