SLOVO OD PRETOPLEGA LETA
Božični večer ob kapljah, a obeta se prava zima
Trend nadpovprečno toplih let se nadaljuje, podnebne spremembe še naprej na pohodu. Vreme za božič ne bo ravno božično, potem pa se nam obeta nekaj beline.
Odpri galerijo
Nekatere vrste potrebujejo večji odmerek hladnih ur kot druge, najmanjše zahteve imajo fige, oljke in kutine. FOTO: Manuel Nogales/Getty Images
Vstopili smo v koledarsko zimo, pred nami je božični večer. V oblačnem vremenu pripravljamo praznične dobrote, na zahodu in v osrednji Sloveniji bo nebo potočilo kako kapljo. V čarobnosti božičnega večera pa vreme prinaša belino na vrhove gora. Ponekod bo Božiček snežno belino prinesel v doline, saj se bo meja sneženja spuščala.
To je vplivalo na zdravje in varnost ter ekonomsko stabilnost milijonov prebivalstva, kar še dodatno otežuje težave s pandemijo covida-19. Trend nadpovprečno toplih let se bo verjetno nadaljeval. Medtem ko so emisije med spomladanskim zapiranjem številnih držav padale, je koncentracija toplogrednih plinov v ozračju letos narasla rekordno visoko. Povprečna globalna temperatura naj bi bila letos približno 1,2 °C nad predindustrijsko (1850–1900) dobo. Obstaja vsaj ena od petih možnosti, da do leta 2024 začasno preseže 1,5 °C – kritični prag, s katerim želi pariški sporazum omejiti globalno segrevanje.
Milijoni ljudi so bili že prisiljeni zapustiti domove zaradi ekstremnih vremenskih razmer in drugih dogodkov, ki so jih povzročile podnebne spremembe. Na stotine jih je umrlo. Konec lanskega leta in v začetku letošnjega je Avstralija utrpela najhujšo sezono požarov. Raziskave so pokazale, da so zaradi podnebne krize požari postali za vsaj 30 odstotkov bolj verjetni. Oktobra je Kalifornija v sodobni zgodovini zabeležila prvi gigafire, požar, ki zažge najmanj milijon hektarjev zemlje. Južnoameriški Pantanal, največje tropsko mokrišče na svetu, je gorel mesece.
Letošnje leto je prineslo veliko dokazov o trendu, na katerega že dlje opozarjajo podnebni znanstveniki: orkani, tajfuni in tropski cikloni po svetu postajajo močnejši in potencialno bolj smrtonosni, saj se svet zaradi podnebne krize segreva. WMO v poročilu navaja, da je leto 2020 prineslo nekaj nenavadno močnih vročinskih valov, predvsem v severni Aziji, zlasti v sibirski Arktiki. V delih severne Sibirije je bilo letos za 5 °C ali več toplejše od povprečja.
Tudi Južna Amerika in večina Evrope sta doživljali vročinske valove in dolgotrajno sušo. Padli so številni temperaturni rekordi: avgusta je bila v kalifornijski Dolini smrti izmerjena najvišja znana temperatura na svetu v zadnjih 80 letih: 54,4 °C.
Drevesa poslušajo signal, da je prišla zima. Potrebna jakost signala se med vrstami razlikuje. Odvisna je od tako imenovanih hladnih ur, tj. obdobja s temperaturo zraka med 0 in 7 °C. Hormon, ki je odgovoren za mirovanje, se v tem temperaturnem območju razgradi, kar omogoča, da se brsti razvijejo v cvet ali liste, ko se vreme pozno pozimi ogreje. Zanimivo je, da so temperature pod 0 °C neučinkovite in ne štejejo. Če drevo ne prejme potrebnega signala za pravočasno prekinitev mirovanja, listni brsti običajno pozneje odpadejo, cvetni brsti pa se lahko razvijejo nepravilno. Podnebne spremembe s pogostejšimi toplimi zimami povzročajo slabe letine nekaterih sadnih vrst. Nekatere potrebujejo večji odmerek hladnih ur kot druge. Najmanjše tovrstne zahteve imajo fige, oljke in kutine, sledijo jim kaki, granatno jabolko, mandlji in kostanj.
V zadnjih letih so problematične zime z občasnimi otoplitvami. Ob sprehodu v gozdu tudi letos lahko opazimo, da nihanje temperature povzroča, da divje borovnice že odpirajo liste. Ob ponovnem padcu temperature bodo rastline bolj občutljive za mraz. Spomladanska pozeba borovnic je v zadnjih letih pogostejša. Vzrok so zgodnejše brstenje in nenadne ohladitve ob vdorih hladnega zraka.
Kakšno bo vreme v prazničnih dneh?
Po večini nižin snežne odeje na božič ne bo, bo pa zelo blizu, saj bo za snežno odejo po nižinah zmanjkala le kakšna stopinja ali dve.
Nad zahodno in severno Evropo je območje nizkega zračnega tlaka. Za nas pomembno je ciklonsko območje nad območjem Rokavskega preliva med Britanskim otočjem in Francijo. To se bo v prihodnjih dveh dneh pomikalo preko severne polovice srednje Evrope proti vzhodu/severovzhodu. Naše kraje bo v petek dosegla in prešla izrazita hladna fronta. Pred njo bo nad naše kraje dotekal zelo vlažen zrak, kar se bo že tekom četrtka močno poznalo predvsem v zahodni polovici države.
Ob prehodu hladne fronte preko Alp bo nad severno Italijo in severnim Jadranom nastalo ciklonsko območje, ki se bo nato preko vikenda, ob pomiku nad osrednji in južni Jadran, nekoliko poglobilo. Posledično se bodo v precejšnjem delu držav bivše Jugoslavije, južno od nas, razveselili snega za vikend.
V noči na petek bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami, ki bodo sprva pogostejše v južni Sloveniji. Proti jutru se bodo ob približevanju hladne fronte padavine začele krepiti na severu Slovenije. Hladna fronta bo sever Slovenije dosegla v petek zjutraj, tekom dopoldneva pa se bo pomikala proti jugu in jugozahodu Slovenije. Padavine se bodo postopno razširile nad vso Slovenijo. Zapihal bo severovzhodnik, z njim pa bo naše kraje preplavil hladnejši zrak. Meja sneženja se bo od severa postopno spuščala in se sredi dneva spustila na nadmorsko višino med 400 in 700 m, ob močnejših padavinah pa bo ponekod na Notranjskem, Dolenjskem, Gorenjskem in v osrednji Sloveniji občasno snežilo vse do nižin. Padavine bodo v severni Sloveniji že sredi dneva oslabele, ponekod na severovzhodu tudi ponehale, zvečer pa bodo tudi drugod po državi oslabele in v noči na soboto povsod ponehale. Temperature se bodo v petek zjutraj gibale med 4 in 7, na Primorskem do 10 °C. Čez dan pa se bo hladilo in popoldanske temperature se bodo gibale med 1 in 4 °C, na Primorskem, kjer bo zapihala zmerna do močna burja, pa okoli 8 °C.
Vir: Neurje.si
Po večini nižin snežne odeje na božič ne bo, bo pa zelo blizu, saj bo za snežno odejo po nižinah zmanjkala le kakšna stopinja ali dve.
Nad zahodno in severno Evropo je območje nizkega zračnega tlaka. Za nas pomembno je ciklonsko območje nad območjem Rokavskega preliva med Britanskim otočjem in Francijo. To se bo v prihodnjih dveh dneh pomikalo preko severne polovice srednje Evrope proti vzhodu/severovzhodu. Naše kraje bo v petek dosegla in prešla izrazita hladna fronta. Pred njo bo nad naše kraje dotekal zelo vlažen zrak, kar se bo že tekom četrtka močno poznalo predvsem v zahodni polovici države.
Ob prehodu hladne fronte preko Alp bo nad severno Italijo in severnim Jadranom nastalo ciklonsko območje, ki se bo nato preko vikenda, ob pomiku nad osrednji in južni Jadran, nekoliko poglobilo. Posledično se bodo v precejšnjem delu držav bivše Jugoslavije, južno od nas, razveselili snega za vikend.
V noči na petek bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami, ki bodo sprva pogostejše v južni Sloveniji. Proti jutru se bodo ob približevanju hladne fronte padavine začele krepiti na severu Slovenije. Hladna fronta bo sever Slovenije dosegla v petek zjutraj, tekom dopoldneva pa se bo pomikala proti jugu in jugozahodu Slovenije. Padavine se bodo postopno razširile nad vso Slovenijo. Zapihal bo severovzhodnik, z njim pa bo naše kraje preplavil hladnejši zrak. Meja sneženja se bo od severa postopno spuščala in se sredi dneva spustila na nadmorsko višino med 400 in 700 m, ob močnejših padavinah pa bo ponekod na Notranjskem, Dolenjskem, Gorenjskem in v osrednji Sloveniji občasno snežilo vse do nižin. Padavine bodo v severni Sloveniji že sredi dneva oslabele, ponekod na severovzhodu tudi ponehale, zvečer pa bodo tudi drugod po državi oslabele in v noči na soboto povsod ponehale. Temperature se bodo v petek zjutraj gibale med 4 in 7, na Primorskem do 10 °C. Čez dan pa se bo hladilo in popoldanske temperature se bodo gibale med 1 in 4 °C, na Primorskem, kjer bo zapihala zmerna do močna burja, pa okoli 8 °C.
Vir: Neurje.si
Eno najtoplejših let
Podnebne spremembe so letos nadaljevale svoj neusmiljeni pohod. Po prvih ocenah Svetovne meteorološke organizacije bo letošnje leto eno od treh najtoplejših zabeleženih let od začetka meritev, obdobje 2011–2020 pa najtoplejše zabeleženo desetletje. Po letu 2015 se je zvrstilo najtoplejših šest let. Poročilo, ki temelji na prispevkih več deset mednarodnih organizacij in strokovnjakov, prikazuje, kako močni so izredni vremenski dogodki, vključno z ekstremno vročino, požari in poplavami, rekordna je bila tudi sezona orkanov v Atlantiku.Leto 2020 je prineslo nekaj nenavadno močnih vročinskih valov in obsežnih požarov. FOTO: Paul Campbell/Getty Images
To je vplivalo na zdravje in varnost ter ekonomsko stabilnost milijonov prebivalstva, kar še dodatno otežuje težave s pandemijo covida-19. Trend nadpovprečno toplih let se bo verjetno nadaljeval. Medtem ko so emisije med spomladanskim zapiranjem številnih držav padale, je koncentracija toplogrednih plinov v ozračju letos narasla rekordno visoko. Povprečna globalna temperatura naj bi bila letos približno 1,2 °C nad predindustrijsko (1850–1900) dobo. Obstaja vsaj ena od petih možnosti, da do leta 2024 začasno preseže 1,5 °C – kritični prag, s katerim želi pariški sporazum omejiti globalno segrevanje.
Milijoni ljudi so bili že prisiljeni zapustiti domove zaradi ekstremnih vremenskih razmer in drugih dogodkov, ki so jih povzročile podnebne spremembe. Na stotine jih je umrlo. Konec lanskega leta in v začetku letošnjega je Avstralija utrpela najhujšo sezono požarov. Raziskave so pokazale, da so zaradi podnebne krize požari postali za vsaj 30 odstotkov bolj verjetni. Oktobra je Kalifornija v sodobni zgodovini zabeležila prvi gigafire, požar, ki zažge najmanj milijon hektarjev zemlje. Južnoameriški Pantanal, največje tropsko mokrišče na svetu, je gorel mesece.
Letošnje leto je prineslo veliko dokazov o trendu, na katerega že dlje opozarjajo podnebni znanstveniki: orkani, tajfuni in tropski cikloni po svetu postajajo močnejši in potencialno bolj smrtonosni, saj se svet zaradi podnebne krize segreva. WMO v poročilu navaja, da je leto 2020 prineslo nekaj nenavadno močnih vročinskih valov, predvsem v severni Aziji, zlasti v sibirski Arktiki. V delih severne Sibirije je bilo letos za 5 °C ali več toplejše od povprečja.
Povprečna globalna temperatura letos naj bi bila približno 1,2 °C nad predindustrijsko dobo.
Tudi Južna Amerika in večina Evrope sta doživljali vročinske valove in dolgotrajno sušo. Padli so številni temperaturni rekordi: avgusta je bila v kalifornijski Dolini smrti izmerjena najvišja znana temperatura na svetu v zadnjih 80 letih: 54,4 °C.
Pomen hladne zime
Hladno vreme ni najljubše vsem, vendar so hladne zime ključnega pomena za življenjski cikel sadnih rastlin zmernega pasu. Njihovo mirovanje se začne pozno jeseni in traja do zgodnje zime. Začne se s krajšanjem svetlega dela dneva in nižjimi temperaturami zraka; kemično obdobje mirovanja uravnavajo hormoni, ki zavirajo razvoj cvetnih in listnih brstov za naslednjo sezono, vse dokler ponovno ne nastopijo prave razmere za novo rast. Bistveno je, kako drevo prekine mirovanje.Drevesa poslušajo signal, da je prišla zima. Potrebna jakost signala se med vrstami razlikuje. Odvisna je od tako imenovanih hladnih ur, tj. obdobja s temperaturo zraka med 0 in 7 °C. Hormon, ki je odgovoren za mirovanje, se v tem temperaturnem območju razgradi, kar omogoča, da se brsti razvijejo v cvet ali liste, ko se vreme pozno pozimi ogreje. Zanimivo je, da so temperature pod 0 °C neučinkovite in ne štejejo. Če drevo ne prejme potrebnega signala za pravočasno prekinitev mirovanja, listni brsti običajno pozneje odpadejo, cvetni brsti pa se lahko razvijejo nepravilno. Podnebne spremembe s pogostejšimi toplimi zimami povzročajo slabe letine nekaterih sadnih vrst. Nekatere potrebujejo večji odmerek hladnih ur kot druge. Najmanjše tovrstne zahteve imajo fige, oljke in kutine, sledijo jim kaki, granatno jabolko, mandlji in kostanj.
O božiču (25. 12.) se spodobi malo snega in belega kruha.
V zadnjih letih so problematične zime z občasnimi otoplitvami. Ob sprehodu v gozdu tudi letos lahko opazimo, da nihanje temperature povzroča, da divje borovnice že odpirajo liste. Ob ponovnem padcu temperature bodo rastline bolj občutljive za mraz. Spomladanska pozeba borovnic je v zadnjih letih pogostejša. Vzrok so zgodnejše brstenje in nenadne ohladitve ob vdorih hladnega zraka.
