Maja po obisku pri Frančišku skvačkala jaslice (FOTO)

V vasi Krka smo zavili navkreber do Podbukovja. Vas raste, otroškega smeha in veselja ne manjka. Niti pri Maji Štefančič Hribar. Z možem sta se na ta konec preselila pred sedmimi leti, pred devetimi leti pa je Maja na potovanju po Bosni in Hercegovini kupila turško volno.

»Nekaj več sem je kupila in se lotila dela, zelo uživam v kvačkanju.« Nakvačka tudi jaslice. Je magistrica prevajanja in sila rada ustvarja.

Letos je izdelala nove jaslice in nanje je upravičeno ponosna.

Pomaga tudi najmlajši pri hiši.

»Najraje zvečer, ko otroci zaspijo,« izvemo, kdaj ob štirih otrocih in možu najde čas za kreativnost. Prve jaslice je sicer naredila že pred tremi leti. »Takrat smo imeli spletni tečaj z mojimi tečajnicami, za katere pripravljam tudi tečaje v živo. Sem jim hotela dati nekaj novega, da jim ponudim nekaj več, novo idejo, jih zaposlim.«

Letos jeseni je z družino odpotovala v Assisi, rojstni kraj Frančiška Asiškega, ki je pred natanko 800 leti v votlini samotnega kraja Greccio med polnočnico pripravil žive jaslice; od takrat je navada po cerkvah in po domovih v božičnem času postavljati jaslice. Asiški je navdihnil tudi Majo.

Malce drugačne

»Navdušena sem bila nad veliko razstavo jaslic. Takrat sem pomislila, da bi tudi sama naredila nove in dodala še kralje, pastirja, nekaj novih figur,« nam zaupa Maja.

Angelčki imajo krila zlate barve.

Po prihodu domov se je lotila dela. »S kvačko ustvarjamo in pletemo, preja je nitka, s katero kvačkamo in pletemo. Ta preja pa je lahko iz različnih materialov. Lahko je bombažna, ta je primerna za otroške igrače, lahko je tudi akrilna, volnena ali iz svile oziroma zajčje in kozje dlake,« naniza osnove. Potem spregovori o jaslicah.

»Najprej si vedno spišem navodila, potem se lotim dela. Tudi za tokratne jaslice je bilo tako. Najprej sem naredila Marijo. Vedno začnem na dnu in potem povečujem. Da figura lepo stoji, sem za podlago uporabila pokrovček od kozarca marmelade, potem pa nadaljevala. Pozorna sem bila na število kvačk, vmes sem dodajala polnilo, da ima figura vsebino in čvrsto stoji. To polnilo je sintetika, ki jo najdemo tudi v blazinah in igračah. Pri figuri Marije sem najprej v skladu z navodili naredila trup, potem glavo in ruto,« Maja opiše postopek. Za eno figuro je porabila dve uri, nekaj več časa pa sta ji vzela ovca in simpatičen osliček. »Za njiju sem porabila po štiri ure. Naprej sem naredila vse dele oslovega telesa, vsakega posebej: glavo, štiri noge in trup. Ko sem to vse imela, sem zašila skupaj, to pa je podaljšalo čas izdelave.«

Mariji je naredila tudi ruto.

Malce drugačna je tudi ovčka, pripomnimo. »Res je. Na spletu, tam se najde marsikaj, sem našla novo tehniko. Najprej sem ji naredila trup, potem pa z dodatnimi zankami še kožušček. Pri kvačkanju jaslic je pomembno, da se uporablja tehnika z gostimi pentljami, zato so zanke male. Če ne bi bile take, bi potem kaj ven gledalo, pa ne bilo najboljše.« Za izdelavo jaslic praviloma uporabi pet barv in pet klobčičev preje. Njene figure so visoke dobrih 15 centimetrov.

»Naše jaslice so drugačne. Veselimo se, da jih 23. ali 24. decembra postavimo tjale v kot, kjer bo smrečica. Pri postavljanju bodo pomagali otroci.« Do svečnice, 2. februarja, jih bodo imeli, da bo božični duh ostal pri njih še več kot mesec po svetem večeru. »Božične praznike imamo radi, naši družini veliko pomenijo, tudi jaslice niso izjema,« sklene Maja ob slovesu.