Slikovita razvalina nad Cerkniškim jezerom
Stara legenda pravi, da sta na obrobju Cerkniškega jezera stala dva gradova, Šteberk in Karlovec. Med plemičema je vladala sovražnost, saj karlovški gospod ni mogel pozabiti, da ga je Šteberški premagal na turnirju v viteških igrah. Kot se rado zgodi v takšnih primerih, se je šteberški grajski sin zaljubil v hčerko karlovškega gospoda. Šteberški sin je poskušal preseči stara nasprotja in je zaprosil karlovškega za roko njegove hčere. Ta se je strinjal, a le pod pogojem, da od šteberškega gradu, ki stoji kake štiri kilometre stran od jezera, do karlovškega gradu na drugi strani pride s čolnom. Šteberški se je s povodnim možem dogovoril, da je zamašil požiralnik Karlovica. Voda v jezeru je narasla in bodoči zet se je lahko s čolnom odpravil po nevesto od doma s čolnom. Vendar pa je karlovški gospod hčer obljubil drugemu, bolj bogatemu plemenitašu. Ponoči je prestavil luč, ki je označevala položaj njegovega gradu, in nadobudnega zeta je pogoltnil ponor jezera. Karlovškega gospoda je prav kmalu srečala kazen: nesojena nevesta ni mogla preživeti smrti svojega ljubimca in se je z obzidja gradu vrgla v smrt.
Podoba nesrečnih ljubimcev
Mimo Cerknice se zapeljemo do Grahovega in nato proti jugu do vasice Lipsenj. V vasi zavijemo v zatrep doline pod Kriško goro mimo turistične kmetije in še kakega pol kilometra oddaljene skupine domačij, ki so nekdaj služile gospodu Šteberškemu.
Grad so gospodje Šteberški zgradili v 12. stoletju in je bil temelj njihove moči.
Pot, označena s podobo neizpolnjenih ljubimcev, nas popelje po nekdanji dovozni poti, danes kolovoza, v eni serpentini do gradu na vrhu griča. Stegberch, kot se je grad nekdaj imenoval, so gospodje Šteberški zgradili v 12. stoletju in je bil temelj njihove moči. Z umnim gospodarjenjem in občasnim ropanjem so se dokopali do precejšne moči v 14. stoletju, a so že stoletje pozneje izumrli.
Od 15. stoletja je šel grad skozi roke številnih lastnikov. V 17. stoletju so se spremenile politične okoliščine in nezavzeten temačen grad na vrhu strmega griča ni bil več potreben. Mogočno zgradbo so lastniki prepustili propadu in pod gričem zgradili novo graščino. O tej danes praktično ni več sledu, ruševine starega mogočnega gradu pa so se ohranile. Šele ko se gradu približamo, se zavemo njegove nekdanje mogočnosti. Še danes, po 400 letih propadanja, več kot meter debeli zidovi kipe do deset metrov v višino. To so ostanki palacija in krožnato obzidje, ki je obdajalo nekdaj osrednje dvorišče.
Ob enem izmed zidov danes stoji manjša hiša, do celovite obnove v celoti z gozdom poraslih ruševin je še daleč. Je že tako, da so se nekateri gradovi v svoji lepoti ohranili do današnjih dni. Drugi, kot Šteberk, pa so slikovite ruševine, ki so vredne našega obiska.
Šele ko se grajskim ruševinam približamo, se zavemo njegove nekdanje mogočnosti.
