Samozavest je ključna za uspeh na vseh življenjskih področjih
Kaj nekoga naredi uspešnega? Psihologi so se v raziskavah vrnili v otroštvo študentov, ki so tako socialno kot čustveno uspešni, ter ugotovili, da so bile v procesu njihove vzgoje in izobraževanja veliko bolj poudarjene veščine, kot so delovanje v skupini, postavljanje ciljev, sprejemanje pozitivnih odločitev.
Za pravo samozavestjo in uspešnostjo v resnici stoji sposobnost obvladovanja sebe – zavedanje, da se znajdeš in lahko preživiš v številnih situacijah. Koncept je osvobajajoč. Namesto da se sprašujemo, zaradi česa iz otroštva smo negotovi, se zdaj naučimo določenih veščin in postanimo kompetentni za opravljanje nalog pred sabo. Nihče ne pravi, da moramo zanikati občutke, da nečemu ne bomo kos – samo dokažimo jim, da se motijo!
Znanstvene raziskave so dokazale, da je samozavest ključna za uspeh na vseh življenjskih področjih, od izobraževanja, kariere do poroke in spolnosti. Hkrati samozavestno delovanje dokazano zvišuje ocene, omeji uporabo alkohola, zmanjša stopnjo nasilnega vedenja ter vpliva na to, da nas tudi drugi ocenjujejo kot bolj pametne, lepe, razgledane itd. Prav zato v trenutkih negotovosti pomagajo pozitivne afirmacije, ki so kot obliž na rano, s katero se trenutno spopadamo. Nič ni narobe, če si kdaj pa kdaj ponovimo, da smo dovolj dobri, dovolj pametni in dovolj lepi.
Če pa predvidevamo, da se zgodba naše poznejše uspešnosti začne že v otroštvu, psihologi opozarjajo, da je treba upoštevati, da najboljši rezultati izhajajo iz uravnotežene mere hvale in kritike. To pomeni, da je treba hvaliti vse, kar naredimo prav, in kritizirati tisto, kar naredimo narobe.
Hvaljenje otrok ne glede na to, kako dobro so se odrezali, jim dela medvedjo uslugo ter podaja napačno informacijo, predvsem pa ima negativni vpliv na učenje. Starši seveda v prepričanju, da je samozavest najpomembnejša stvar na svetu, ki jo lahko privzgojijo otroku, vsepovprek trosijo pohvale ter jih ščitijo pred vsako negativno oceno. Vendar je to – čeprav zelo pogosto – hkrati tudi zelo škodljivo vedenje. V dobri veri, da jih bodo zavarovali pred vsemi tegobami in razočaranjem življenja, jim namreč ne pomagajo, ravno nasprotno. Naredijo jih ranljive, da niso dovolj odporni, da bi se bili pozneje pripravljeni spopadati z najrazličnejšimi izzivi.
Raziskave so dokazale tudi, da otroci, ki v šoli briljirajo, pogosto jemljejo napor in trud za nekaj neumnega. Ko pa naletijo na izziv šolskega dela, doživljajo paniko in pogosto odnehajo, ker se jim zdi trdo delo preveč naporno. Usmeriti se je treba torej na hvaljenje procesa, v katerem je otrok, kar so hkrati tudi dobre lastnosti, ki jih lahko vključite v svoje odraslo življenje za doseganje uspehov. Trud, strategija, vztrajnost, osredotočenost in napredek so koraki, ki postopoma gradijo temelje vaše samozavesti. Prav tako vam uspešno zaporedje teh veščin daje večjo usposobljenost, da jih boste kot orodje vešče uporabili tudi v prihodnji situaciji, ki bo enak izziv.
