Sami si izberemo starše in telo
Ena najpogostejših dilem o reinkarnaciji je, ali si res sami izberemo starše in družino, v katero se rodimo, ter po katerem ključu. Duhovni učitelji pravijo, da ima vsaka duša širši namen inkarnacije, veliko vlogo pri tem, kaj se ji bo dogajalo v življenju, ima karma. Pojasnjujejo tudi, kako se odločamo za ponovno utelešenje, kako izberemo določeno telo in kaj se dogaja z dušo ob spočetju, rojstvu in v prvih mesecih življenja.
Sami si torej izberemo ne samo starše, ampak tudi življenjski slog inkarnacije, osebnostne značilnosti ter širše družinsko okolje, v katerem bomo najlaže izpolnili svojo nalogo oziroma dušno poslanstvo, pravijo regresoterapevti. Pri odločanju pred rojstvom nam pomagajo duhovni vodniki in angeli. Običajno je na voljo več staršev, ki bi lahko ustrezali poti duše, naši »duhovni svetovalci« nam osvetlijo možnosti razvoja v posameznih scenarijih ter nam pomagajo izbrati najprimernejši par. Ne glede na to, da nas pozneje v življenju lahko razočarajo ali prizadenejo starši, so na ravni duše pravi za naše karmične naloge, saj nam bodo nastavljali ogledala, ki nas bodo spodbudila k delu na sebi.
Angeli in vodniki vidijo širšo sliko, saj dostopajo do akaških zapisov, poznajo pretekla življenja in karmične dolgove posamezne duše, njen namen v naslednjem življenju in izkušnje, ki jih potrebuje. Preden se rodimo v fizično telo, je treba uskladiti veliko podrobnosti. Ali naj se rodimo mami samohranilki? Bi bilo dobro, če bi bili posvojeni? Ali se je bolje odločiti za ljubeč par? Vse možnosti so pretehtane in duša se vnaprej zaveda svojih možnosti. Lahko se sicer odloči za lagodno življenje z malo pretresi, a takšne okoliščine ji hkrati nudijo le malo priložnosti za rast. Morda se zato raje odločimo za odplačilo težke karme, da uravnotežimo izkušnje in pospešimo razvoj.
Če se nekdo rodi v revno okolje, npr. materi samohranilki, lahko duša predeluje nedokončano karmo življenja, v katerem je bila sebična. Fizične deformacije, kot sta krajša noga ali manjkajoča okončina, lahko denimo pomagajo uravnati karmo življenja vojaka, ki je užival v ubijanju, s tem pa kršil univerzalni zakon ohranjanja ljubezni in sočutja. Ker se duša do konca življenja ni naučila sočutja in usmiljenja, je ostala nerešena karma na tem področju.
Če »mora« nekdo postati vodja, se znajde v okoliščinah, povezanih z vodenjem. Lahko se rodi v družini, v kateri je bilo več generacij različnih voditeljev – ali obratno, v družini, ki te vloge ne ceni in misli, da se je treba voditeljem upirati.
Vodniki nas v nič ne silijo, le potrpežljivo pojasnijo, zakaj bi bilo za dušo bolje, da se odpove razkošju in raje izbere težavnejše življenje z več izzivi.
