MALE SIVE CELICE

Znana količina kave za dobro delovanje možganov

Nova raziskava je pokazala, kako različne količine kave vplivajo na delovanje možganov.
Fotografija: Kava je dobra tudi za možgane. FOTO: Guruxoox/gettyimages
Odpri galerijo
Kava je dobra tudi za možgane. FOTO: Guruxoox/gettyimages

Kava je, če z njo ne pretiravamo, zdrava. Dokazano namreč niža tveganje za sladkorno bolezen, v zmernih količinah je dobra za srce, podaljšuje življenje, dviga koncentracijo, varuje pred telesnimi vnetji in koristi možganom.

Se pa pri tem zastavlja vprašanje, koliko kave je treba popiti za aktivnejše male sive celice.

Čarobna številka je …

Med pred nedavnim zaključeno raziskavo, ki je potekala v Hamburgu v Nemčiji, je skupina strokovnjakov proučevala možgane več kot 2000 posameznikov, starih od 45 do 74 let. Glede na količino popite kave so jih razdelili v štiri skupine.

V prvi so bili tisti, ki so dnevno popili manj kot eno skodelico. V drugi sodelujoči, ki so si na dan privoščili eno ali dve, v tretji osebe, ki so dnevno zaužile tri do štiri skodelice kave in v četrti kavopivci, ki so jih na dan popili pet ali šest.

Raziskava je pokazala, da imajo tisti, ki na dan zaužijejo tri do štiri skodelice kave, najmočnejšo možgansko strukturo. Pri določanju te so znanstveniki upoštevali več dejavnikov, ki so s fiziološkega vidika povezani z višjo inteligenco ter boljšimi kognitivnimi funkcijami.

Tri do štiri skodelice kave dnevno imajo več pozitivnih učinkov na zdravje. FOTO: Margaryta Basarab/gettyimages
Tri do štiri skodelice kave dnevno imajo več pozitivnih učinkov na zdravje. FOTO: Margaryta Basarab/gettyimages

Do določene količine koristi vsaka skodelica

Izvajalci študije so opazili, da se možganske funkcije z vsako popito skodelico kave izboljšujejo, a le do neke točke.

Po treh do štirih skodelicah namreč napredek ni bil več zaznaven in zato so zaključili, da je to zgornja količina kave, ki pozitivno vpliva na delovanje možganov.

So pa avtorji sami opozorili na nekaj pomanjkljivosti dela: študija je bila izvedena na dokaj majhni in homogeni skupini ljudi, ki so podatke o popiti kavi podajali sami.

Ob tem bodo potrebne še nadaljnje analize, ki bi odgovorile na vprašanje, ali imata kava z in tista brez kofeina na možgane enake učinke.

Več dokazov o koristi kave

Kljub temu so že prejšnje raziskave pokazale, da kava koristi malim sivim celicam in splošnemu zdravju.

Dokazano je, da upočasnjuje kognitivno propadanje možganov, niža tveganje za parkinsonovo in alzheimerjevo boleznijo. Meta analiza iz 2017 je dokazala, da niža tveganje za srčne in žilne bolezni ter za nevrološke, metabolične in težave z jetri.

Vse sicer niso navedle točnega števila skodelic, ki naj bi jih zaužili dnevno, a nekatere od njih prav tako navajajo tri do štiri.

Ne glede na vse s kavo ni dobro pretiravati. FOTO: Ridofranz/gettyimages
Ne glede na vse s kavo ni dobro pretiravati. FOTO: Ridofranz/gettyimages

Velja pa opozorilo za tiste, ki po skodelici občutijo pospešen srčni utrip, znojenje, tresavico, nemir. Ti naj raje kot običajno, pijejo brezkofeinsko kavo, piše Mind Body Green.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije