Začimba močnega vonja in prijetnega okusa

Rožmarin je ena od stalnic med začimbami, ki jih uporabljamo v vsakdanji kuhinji. Rastlina, zimzeleni grm, ki v višino doseže tudi do dva metra, izhaja iz Sredozemlja, zato je kot začimba nepogrešljiv v mediteranski kulinariki. Pri nas uspeva tudi na celini, kjer pa ga pogosto gojimo v loncih. Kot začimbo uporabljamo ozke lističe v obliki iglic, tako sveže kot posušene. Sveži so mehki, suhi pa povsem otrdijo, zato jih pred uporabo stremo v terilniku ali zmečkamo, da ne bodo v jedi moteči. Zelene lističe sesekljamo, v jed pa lahko dodamo tudi cele vejice, ki jih poberemo ven, preden jo postrežemo. Rožmarin ima zelo izrazit vonj in okus, nekoliko grenak, a vendar prijeten, zato ga odmerjamo previdno. Poleg tega je treba vedeti, da je posušeni bolj aromatičen, zato količino prilagodimo tudi temu.

Uporabljamo ga za obogatitev dolge vrste jedi, zlasti tistih, ki dišijo po italijanski in francoski kuhinji. Dodajamo ga v paradižnikove jedi, zelenjavne juhe in omake, nepogrešljiv je pri pečenih ribah in vseh vrstah mesa, svinjini, teletini, perutnini, jagnjetini pa tudi divjačini. Zlasti ga je dobro dodati k mastnim jedem, saj pomaga razkrajati maščobo. Dodajamo ga v gobje jedi, k bučam, ne pozabimo ga potresti po krompirju, ki ga spečemo v pečici. V kuhane jedi ga dodajamo šele proti koncu, zadnjih pet ali največ deset minut, saj ob predolgem kuhanju postane izrazito grenak.

Zelo dobro se ujame z oljčnim oljem, pogosto lahko v receptu preberemo, da jed premažemo z rožmarinovo vejico, namočeno v olje. Lahko pa z njim oplemenitimo olje, tako da vejico ali dve damo v steklenico. Podobno naredimo s kisom, z drugimi začimbami pa ga, drobno sesekljanega, zmešamo v zeliščno sol. Uporabljamo ga tudi za okrasitev jedi: izberemo lepo celo svežo vejico in jo položimo denimo na pečen krompir ali meso. Če rožmarin gojimo na svojem vrtu ali v loncu, ga bomo imeli zmeraj na voljo, sicer pa ga lahko tudi kupimo, predvsem posušenega. Svežega hranimo v hladilniku ali v kozarcu sveže vode.