ALERGIJE
Vsaka težava še ni alergija
Čedalje več ljudi ima prehranske težave, ki so povezane z načinom življenja in prehranjevanja; (pre)občutljivost ne pomeni nujno alergije.
Odpri galerijo
Večina bolnikov z alergijo na hrano je preobčutljivih le za določen alergen, npr. arašide. FOTOgrafiji: Guliver/Getty Images
Čedalje več ljudi je občutljivih za različna živila, vendar vsaka taka občutljivost še ne pomeni tudi alergije. Med odraslimi je primarnih alergij na hrano približno dva odstotka, čeprav splošno dojemanje ljudi kaže na mnogo večjo incidenco, kot je v resnici. Specialistka pnevmologinja in alergologinja asist. dr. Nika Lalek, dr. med., s Klinike Golnik pravi, da je takšno odstopanje posledica zlorabe besede alergija tako med laično populacijo kot strokovnjaki.
»Pri alergiji, torej pri preobčutljivosti za živila v najožjem pomenu, gre za bolezen, pri kateri se v človeku tvorijo protitelesa IgE in povzročajo alergijske reakcije oz. alergijsko vnetje. Alergologi jasno ločujemo besedo alergija na hrano od drugih imunskih reakcij na hrano, kot so intolerance za hrano, to sta na primer laktozna intoleranca ali fruktozna intoleranca, ter avtoimunskimi boleznimi, kot je intoleranca za gluten ali celiakija. Alergija na hrano je bolezen, za katero zdravila dejansko ni.«
Večina bolnikov z alergijo na hrano je preobčutljivih le za določen alergen, npr. arašide. Tem alergenom se je treba striktno izogibati, sploh če gre za hudo obliko alergijske reakcije. Poznati je treba izvor hrane in se prehranjevati le tam, kjer imamo to lahko pod nadzorom. Pri otrocih je to težje. Pogosto imajo v prvih letih življenja alergijo na več alergenov hkrati, to so mleko, jajca, perutnina, arašidi ..., a na srečo pri večini te oblike izzvenijo do šestega leta starosti, pojasni sogovornica.
Čedalje več ljudi pa ima prehranske težave. Te največkrat nastanejo zaradi načina življenja in prehranjevanja. Raznovrstna prehrana je sicer vir vitaminov, oligoelementov in makrohranil, je pa na drugi strani zahtevna za prebavo, to lahko otežujejo sveže sadje in zelenjava ter kombinacije z drugimi hranili, mnogo od teh je čisto novih in jih naši predniki niso poznali oziroma se nanje prilagodili.
»Najpogosteje ljudi spremlja kronično vnetje želodčne sluznice (gastritis) ali sluznice začetka tankega črevesa (duodenitis). Nekateri imajo tudi težave z debelim črevesom, pogosto so te vezane na stresno življenje – na primer sindrom razdražljivega črevesja,« pravi dr. Lalekova in dodaja, da je vzrokov za prebavne težave lahko veliko, da jih je vedno treba tudi poiskati in odpraviti.
»Stanje je treba diagnosticirati, odkriti izvor in ga zdraviti. Pogosto je del zdravljenja ustrezna dieta. Težave so lahko akutne in se v nekaj tednih povsem pozdravijo, lahko pa kronične in se je treba določene diete držati dlje. Tako se morajo na primer bolniki s celiakijo vse življenje izogibati glutenu. Večinoma torej ne gre za alergijo, temveč za gastroenterološke bolezni, ki so v domeni gastroenterologov,« sklene sogovornica.
Večina bolnikov z alergijo na hrano je preobčutljivih le za določen alergen, npr. arašide. FOTOgrafiji: Guliver/Getty Images
»Pri alergiji, torej pri preobčutljivosti za živila v najožjem pomenu, gre za bolezen, pri kateri se v človeku tvorijo protitelesa IgE in povzročajo alergijske reakcije oz. alergijsko vnetje. Alergologi jasno ločujemo besedo alergija na hrano od drugih imunskih reakcij na hrano, kot so intolerance za hrano, to sta na primer laktozna intoleranca ali fruktozna intoleranca, ter avtoimunskimi boleznimi, kot je intoleranca za gluten ali celiakija. Alergija na hrano je bolezen, za katero zdravila dejansko ni.«
Alergija na hrano je bolezen, za katero ni zdravila.
Večina bolnikov z alergijo na hrano je preobčutljivih le za določen alergen, npr. arašide. Tem alergenom se je treba striktno izogibati, sploh če gre za hudo obliko alergijske reakcije. Poznati je treba izvor hrane in se prehranjevati le tam, kjer imamo to lahko pod nadzorom. Pri otrocih je to težje. Pogosto imajo v prvih letih življenja alergijo na več alergenov hkrati, to so mleko, jajca, perutnina, arašidi ..., a na srečo pri večini te oblike izzvenijo do šestega leta starosti, pojasni sogovornica.
Pogoste prehranske težave
Čedalje več ljudi pa ima prehranske težave. Te največkrat nastanejo zaradi načina življenja in prehranjevanja. Raznovrstna prehrana je sicer vir vitaminov, oligoelementov in makrohranil, je pa na drugi strani zahtevna za prebavo, to lahko otežujejo sveže sadje in zelenjava ter kombinacije z drugimi hranili, mnogo od teh je čisto novih in jih naši predniki niso poznali oziroma se nanje prilagodili.
Vzrokov za prebavne težave je lahko veliko, treba jih je poiskati in odpraviti.
»Najpogosteje ljudi spremlja kronično vnetje želodčne sluznice (gastritis) ali sluznice začetka tankega črevesa (duodenitis). Nekateri imajo tudi težave z debelim črevesom, pogosto so te vezane na stresno življenje – na primer sindrom razdražljivega črevesja,« pravi dr. Lalekova in dodaja, da je vzrokov za prebavne težave lahko veliko, da jih je vedno treba tudi poiskati in odpraviti.
Sindrom alergije v ustih
Med alergijami na hrano je najpogostejši sindrom alergije v ustih, ki ga ima skoraj polovica odraslih s preobčutljivostjo za pelod breze. Uživanje svežega sadja ali zelenjave, denimo jabolk, breskev, hrušk, zelene, korenja, arašidov in lešnikov, povzroči srbež v ustih in otekanje ustnic. Težave se pojavijo že, ko ima bolnik hrano še v ustih. Večina lahko uživa prekuhano sadje in zelenjavo.
Med alergijami na hrano je najpogostejši sindrom alergije v ustih, ki ga ima skoraj polovica odraslih s preobčutljivostjo za pelod breze. Uživanje svežega sadja ali zelenjave, denimo jabolk, breskev, hrušk, zelene, korenja, arašidov in lešnikov, povzroči srbež v ustih in otekanje ustnic. Težave se pojavijo že, ko ima bolnik hrano še v ustih. Večina lahko uživa prekuhano sadje in zelenjavo.
»Stanje je treba diagnosticirati, odkriti izvor in ga zdraviti. Pogosto je del zdravljenja ustrezna dieta. Težave so lahko akutne in se v nekaj tednih povsem pozdravijo, lahko pa kronične in se je treba določene diete držati dlje. Tako se morajo na primer bolniki s celiakijo vse življenje izogibati glutenu. Večinoma torej ne gre za alergijo, temveč za gastroenterološke bolezni, ki so v domeni gastroenterologov,« sklene sogovornica.
