Venomer izbiramo napačne
Pri iskanju partnerja se lahko večkrat čudimo sami sebi, le kako smo se znova ušteli, ko pa se je (spet) zdelo, da je to tisto pravo. A zgolj začetna zaljubljenost ne zadostuje!
Biološka ura
Večina družbe še vedno razmišlja v okvirih, kdaj je pravi čas za resnega partnerja, kdaj za zakon, otroka, širitev družine, a vsi ljudje ne spadajo v isti kalup. Pa vendar je lahko časovni pritisk okolice, da izpolnimo vsa pričakovanja, tako močan, da pozabimo na opozorilne znake pred napačno izbiro partnerja. Ne vidimo jih, ker se nam mudi, zato privolimo v kompromise, a slej ko prej spoznamo, da oseba morda ni prava za nas.
Minljivost
Zaljubimo se lahko tako močno, da imamo občutek, da ne živimo na zemlji, ampak v nebesih, saj je vse tako prav in popolno. Nekaj časa se zdi, da bo trajalo večno, a glej ga, zlomka, tako hitro, kot je prišlo, tako hitro tudi mine. Nihče ni kriv, odnesla vas je kemija, ki se ji ni mogoče upreti, a je žal minila.
Vzorci
Zelo pogosto se zaljubljamo na podlagi starih ran, ki so prerasle v vzorce, in si za partnerje izberemo ljudi, za katere vnaprej vemo, da nas bodo prizadeli. Tako si lahko najdemo odsotnega partnerja, ki spominja na odsotnega očeta, pretirano kritičnega, ki je odraz mame, a te vzorce je treba pretrgati.
