Več kot deset kapi na dan

Za nami je že drugi torek v maju, ki je tradicionalno namenjen ozaveščanju o možganski kapi, tretjem najpogostejšem vzroku smrti pri nas. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsak dan več kot deset možganskih kapi? Več kot 4000 na leto? In kar tretjina teh ljudi je v aktivnem življenjskem obdobju, je ob nedavnem evropskem dnevu ozaveščanja opominjala stroka.

Čim prej v bolnišnico

Ne smemo pozabiti, da možganska kap, tudi če preprečimo najhujši scenarij, zelo pogosto pušča posledice: slaba polovica bolnikov ima zmerne težave, do tretjina pa hujše zaplete, številni potrebujejo pomoč pri najbolj osnovnih opravilih. A za preprečevanje možganske kapi lahko največ naredimo sami, je znova poudarjal prim. Matija Cevc, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije: »Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. krvnega tlaka, krvne maščobe in krvnega sladkorja ter srčnega utripa.«

In ker je možganska kap zelo pogosta, obstaja velika verjetnost, da bomo priča neljubemu dogodku: takrat je nujno, da znamo pravilno ukrepati in prepoznati ključne znake, predvsem s pomočjo besede GROM, katere črke označujejo prizadeti govor, ohromelost roke, asimetrijo obraza, minuto, ki opozarja, da je nemudoma treba poklicati 112. »Več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele,« še poudarja prim. Cevc, medtem ko Štefan Mally, dr. med., spec. urg. med., Nujna medicinska pomoč ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, pristavlja, da pravočasne urgentne prevoze z reševalnimi vozili izvedejo v manj kot polovici primerov: »Za uspešno zdravljenje s čim manj posledicami je najpomembnejši čim krajši čas od nastanka znakov kapi do bolnišničnega zdravljenja s topljenjem ali odstranitvijo krvnih strdkov iz zamašenih žil v možganih. Tako imenovana veriga preživetja ima več členov, začenši s prepoznavo znakov možganske kapi, aktiviranjem nujne medicinske pomoči, začetno terensko oskrbo bolnika in urgentnim transportom ter bolnišnično obravnavo in zdravljenjem. Pri vsakem od njih so mogoče izboljšave in optimizacija, a žal sta še vedno najšibkejša prva člena verige. Prepogosto ugotavljamo, da ob blago izraženih znakih možganske kapi ljudje čakajo, da se bo stanje spontano izboljšalo, znake kapi pripisujejo drugim prehodnim zdravstvenim težavam ali pa odlašajo s takojšnjim obiskom zdravnika.«

Žal v številnih splošnih bolnišnicah po državi nimamo celodnevne prisotnosti nevrologa, kar bi lahko dodatno skrajšalo čas do ustreznega zdravljenja, opozarja Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine, iz Splošne bolnišnice Jesenice: »Za zdravljenje s topljenjem strdka se lahko odločimo znotraj 4,5 ure. Če v tem času bolnik ne pride do diagnostike, je žal zamuda predolga in ob poskusu topljenja lahko pride do možganske krvavitve. Dostopnost do bolj naprednih slikovnih metod bi omogočila podaljšanje tega časovnega okna do devet ur, vendar take diagnostike ni na voljo v večini splošnih bolnic. Obravnava je bila med epidemijo zaradi ukrepov preprečevanja širjenja okužbe sicer nekoliko daljša, je pa možganska kap zaradi posledic diagnoza, ki je bila prioritetno obravnavana ne glede na preostale otežujoče dejavnike.«