KULINARIKA
Turistom na Gorenjskem dišijo zgodbe
Na Bledu niso doma le kremšnite, tam postaja vse bolj znana tudi posmodulja; v Kranjski Gori kulinarična pot in večerja treh dežel, v Naklem diši po naklanski potici.
Odpri galerijo
Tudi takole se, v sodobni in poletni obleki, lahko turistom predstavi slovenska potica.
Hrvaški chef Rudi Štefan, ki v Šibeniku vodi z Michelinovo zvezdico okrašeno restavracijo Pelegrini, je ob nedavnem obisku Slovenije dejal, da je kulinarika pogosto jeziček na tehtnici in razlog, zaradi katerega se turisti odločijo obiskati neki kraj. Z njegovo mislijo se strinjajo marsikje, tudi na Gorenjskem. Vsaj tako bi lahko sklepali po obisku 48. srečanja gorenjskih turističnih delavcev, kjer smo vprašanje o pomenu kulinarike v sodobnem turizmu zastavili tistim, ki po prelepi Gorenjski vsak dan vodijo turiste.
»Zagotovo je kulinarika tista, ki danes privablja goste. Turistični delavci se marsikje, tudi na Gorenjskem, povezujemo z gostinci in skupaj pripravljamo zanimive kulinarične projekte. Takšnih povezovanj je veliko na Zgornjem Gorenjskem,« nas je proti severu usmerila Lucija Kavčič, predsednica Gorenjske turistične zveze, in nas napotila proti domačinkam iz Kranjske Gore.
»Pri nas imamo kulinarično pot treh dežel, kar pomeni, da turiste pozdravimo v Kranjski Gori, od tod se odpeljejo proti Italiji in nato še v Avstrijo, na vsaki od postojank pa jih čaka del večerje oziroma nekaj okusnega,« je pojasnila Klavdija Gomboc, predsednica Turističnega društva Kranjska Gora. V tej gorenjski občini se zavedajo, da popotniki iščejo predvsem doživetja, tudi kulinarična, zato so za vse, ki bi želeli doživeti okuse Kranjske Gore, pripravili še kulinarično pot. Ta tiste, ki si želijo okusiti Zgornjesavsko dolino, popelje na sprehod po Kranjski Gori, gostje pa na vsaki od postaj izvedo kaj novega o domači kuhinji ter seveda poskusijo eno od kranjskogorskih dobrot.
Če še malo ostanemo v zgornjem delu Gorenjske, na Bledu. Tam je kulinarika že dlje pomemben košček v mozaiku turizma. Saj vemo: kdor gre na Bled, se ne more izogniti kremni rezini, kremšniti. V desetletjih so jih na Bledu spekli na milijone, v zadnjem času pa se sladkemu magnetu Bleda pridružuje še ena kulinarična posebnost. »Na vsaki od naših prireditev pripravimo posmoduljo. To je jed iz kvašenega testa, ki ga sploščimo, dodamo česen, malo olja in polnomastni sir ter nato zapečemo v krušni peči. Predvsem tisti tujci, ki prihajajo iz mesta, so nad pečjo, ki jo grejejo drva, naravnost navdušeni,« je pojasnil Ludvik Kerčmar, predsednik Turističnega društva Bled.
A kulinarika ne stopa v ospredje samo v velikih gorenjskih turističnih krajih. »Že nekaj časa se v KUD LIK Naklo trudimo, da bi kranjsko klobaso uvrstili na jedilnike gostiln v kraju. Počasi nam uspeva,« je pojasnil Damijan Janežič iz Turističnega društva Naklo. Dodal je, da na znani Poličarjevi kmetiji pripravljajo naklanski sir, medtem ko na vsaki od večjih prireditev v tem kraju, od Kranja oddaljenem kakih deset kilometrov, obvezno zadiši po naklanski potici. »V gostišču Pr' Kovač – vredno cesarja imajo na jedilniku voglarjevo solato, imenovano po osebnem zdravniku ruskega carja Petra Velikega,« opiše sogovornik še en način, kako lahko zgodovino nekega kraja spoznaš prek jedilnika. Janežič doda še pojasnilo: Gregor Voglar je bil na polovici 17. stoletja rojen v Naklem, od koder ga je želja po znanju in opravljanju zdravniškega poslanstva ponesla po svetu, vse do ruskega dvora.
Za pokušino danes objavljamo recept za naklansko potico, nadevano z zeljem in kranjsko klobaso. Kranjska klobasa, ki je dobila celo svoj festival, je tudi v središču kulinarične anekdote, ki so jo v Naklem nedavno postavili na oder. Takole anekdoto pove Damijan Janežič: »Ko je cesar Franc Jožef potoval z Dunaja v Trst, je bilo ravno poldne, ko je bil v Naklem. Ustavili so se in vprašal je gostilničarja, kaj ponuja. Ta mu je rekel, da ima le klobaso, pa je cesar menda vzkliknil: 'Ta ni navadna, ta je kranjska!'« Špela Ankele
»Zagotovo je kulinarika tista, ki danes privablja goste. Turistični delavci se marsikje, tudi na Gorenjskem, povezujemo z gostinci in skupaj pripravljamo zanimive kulinarične projekte. Takšnih povezovanj je veliko na Zgornjem Gorenjskem,« nas je proti severu usmerila Lucija Kavčič, predsednica Gorenjske turistične zveze, in nas napotila proti domačinkam iz Kranjske Gore.
»Pri nas imamo kulinarično pot treh dežel, kar pomeni, da turiste pozdravimo v Kranjski Gori, od tod se odpeljejo proti Italiji in nato še v Avstrijo, na vsaki od postojank pa jih čaka del večerje oziroma nekaj okusnega,« je pojasnila Klavdija Gomboc, predsednica Turističnega društva Kranjska Gora. V tej gorenjski občini se zavedajo, da popotniki iščejo predvsem doživetja, tudi kulinarična, zato so za vse, ki bi želeli doživeti okuse Kranjske Gore, pripravili še kulinarično pot. Ta tiste, ki si želijo okusiti Zgornjesavsko dolino, popelje na sprehod po Kranjski Gori, gostje pa na vsaki od postaj izvedo kaj novega o domači kuhinji ter seveda poskusijo eno od kranjskogorskih dobrot.
Kulinarika je pogosto razlog, zaradi katerega se turisti odločijo obiskati neki kraj.
Če še malo ostanemo v zgornjem delu Gorenjske, na Bledu. Tam je kulinarika že dlje pomemben košček v mozaiku turizma. Saj vemo: kdor gre na Bled, se ne more izogniti kremni rezini, kremšniti. V desetletjih so jih na Bledu spekli na milijone, v zadnjem času pa se sladkemu magnetu Bleda pridružuje še ena kulinarična posebnost. »Na vsaki od naših prireditev pripravimo posmoduljo. To je jed iz kvašenega testa, ki ga sploščimo, dodamo česen, malo olja in polnomastni sir ter nato zapečemo v krušni peči. Predvsem tisti tujci, ki prihajajo iz mesta, so nad pečjo, ki jo grejejo drva, naravnost navdušeni,« je pojasnil Ludvik Kerčmar, predsednik Turističnega društva Bled.
Evropska gastronomska regijaV ponedeljek, 8. oktobra, je Slovenija poleg portugalske Coimbre dobila uradni naziv evropska gastronomska regija 2021 (European region of gastronomy – ERG). V drugi polovici istega leta bo Slovenija predsedovala EU, kar bo še dodatna priložnost za promocijo slovenskih kulinaričnih dobrot in vina. Slovenija ima 24 gastronomskih regij ter 365 značilnih lokalnih in regionalnih jedi in pijač, kar pomeni, da lahko vsak dan v letu okusite kakšno. Naziv je pomemben za slovenski turizem in dodatna priložnost v prizadevanjih, da postane Slovenija globalno prepoznavna kot trajnostno usmerjena in vrhunska gastronomska destinacija za butična petzvezdična doživetja. Projekt evropske gastronomske regije poteka od 2016., vsako leto žirija strokovnjakov izbere do tri regije. Slovenija je prva država v Evropi, ki je pridobila ta naziv, doslej so ga prejemale le regije.
A kulinarika ne stopa v ospredje samo v velikih gorenjskih turističnih krajih. »Že nekaj časa se v KUD LIK Naklo trudimo, da bi kranjsko klobaso uvrstili na jedilnike gostiln v kraju. Počasi nam uspeva,« je pojasnil Damijan Janežič iz Turističnega društva Naklo. Dodal je, da na znani Poličarjevi kmetiji pripravljajo naklanski sir, medtem ko na vsaki od večjih prireditev v tem kraju, od Kranja oddaljenem kakih deset kilometrov, obvezno zadiši po naklanski potici. »V gostišču Pr' Kovač – vredno cesarja imajo na jedilniku voglarjevo solato, imenovano po osebnem zdravniku ruskega carja Petra Velikega,« opiše sogovornik še en način, kako lahko zgodovino nekega kraja spoznaš prek jedilnika. Janežič doda še pojasnilo: Gregor Voglar je bil na polovici 17. stoletja rojen v Naklem, od koder ga je želja po znanju in opravljanju zdravniškega poslanstva ponesla po svetu, vse do ruskega dvora.
Za pokušino danes objavljamo recept za naklansko potico, nadevano z zeljem in kranjsko klobaso. Kranjska klobasa, ki je dobila celo svoj festival, je tudi v središču kulinarične anekdote, ki so jo v Naklem nedavno postavili na oder. Takole anekdoto pove Damijan Janežič: »Ko je cesar Franc Jožef potoval z Dunaja v Trst, je bilo ravno poldne, ko je bil v Naklem. Ustavili so se in vprašal je gostilničarja, kaj ponuja. Ta mu je rekel, da ima le klobaso, pa je cesar menda vzkliknil: 'Ta ni navadna, ta je kranjska!'« Špela Ankele
