Tanja Cegnar o jesenskem vremenu

Nastaja v obdobjih mirnega in večinoma jasnega jesenskega vremena, ko nad našimi kraji prevladuje območje visokega zračnega tlaka. Tako se ponoči zrak od tal ohlaja in doseže točko, ko vodna para v zraku kondenzira v drobne vodne kapljice.

Oktobra so sončni žarki še dovolj močni, da sredi dneva razkrojijo meglo oziroma drobne vodne kapljice, ki tvorijo meglo, izhlapijo. Z novembrom pa se vse pogosteje dogaja, da v večjih kotlinah megla lahko vztraja večji del dneva ali pa kar ves dan, saj so sončni žarki vse šibkejši. Ni tako redko, da se megla dvigne v sloj nizke oblačnosti.

Megla in nizka oblačnost nas v hladnem delu leta pogosto prikrajšata za spodbudni vpliv sončnega sevanja, še toliko bolj, ker so noči daljše od svetlega dela dneva. Ne pozabimo, da ima zmerno izpostavljanje ultravijoličnim sončnim žarkom tudi ugodne vplive na zdravje, na primer na tvorbo vitamina D. Sončna svetloba pa ni pomembna le za vidno zaznavanje, ampak posredno učinkuje na vegetativni živčni sistem in endokrine žleze. Vpliva tudi na psihično počutje. Njeno delovanje uporabljajo pri blaženju in zdravljenju nekaterih vrst zimske depresije.

Zmanjšanje onesnaženja

Pojav megle je znak stabilnega ozračja v spodnji plasti zraka, za katero je značilno omejeno mešanje zraka in s tem tudi omejeno redčenje onesnaževal v zraku. Tako nas megla ali nizka oblačnost ne prikrajšata le za spodbudni vpliv sončnih žarkov, ampak se v stabilni prizemni plasti zraka kopičijo tudi onesnaževala zraka.

V hladnem delu leta največkrat omenjamo onesnaženje z delci. Najpomembnejši viri delcev so promet in individualna kurišča, saj je industrija že dolgo zavezana k uporabi učinkovitih filtrov, ki preprečujejo vnos delcev v ozračje. Poleg tega imamo tudi naravne vire delcev v ozračje, ko jih veter dviga s tal in lahko prenaša tudi daleč stran od izvora. Tak primer je puščavski prah, ki ga nad naše kraje največkrat prinaša močan jugozahodni zračni tok. Če ga je v ozračju veliko, ga opazimo kot suho motnost ozračja, največkrat pa nas nanj opozorijo madeži na površini, ki ostanejo za dežnimi kapljami.

Delce v ozračju povezujemo z boleznimi in umrljivostjo zaradi bolezni srca in dihal. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da je najbolj škodljiva dolgotrajna izpostavljenost najmanjšim delcem, ki jih označujemo s PM2.5, pa tudi še manjšim delcem, ki lahko iz pljuč prehajajo v krvni obtok. Po podatkih Evropske agencije za okolje so v letu 2019 vplivu onesnaženja z delci v Evropski uniji pripisali 307 tisoč prezgodnjih smrti, dušikovim oksidom 40,4 tisoč, onesnaženju z ozonom pa 16,8 tisoč. Zato so napori za zmanjšanje onesnaženja z delci zelo pomembni.