Sedem kazalnikov globokih čustvenih ran
Čustvene rane velikokrat bolijo bolj kot fizične, praviloma se veliko težje zacelijo, in kar je najhuje, neredko se sploh ne zavedamo, kdaj so bile zadane in kakšen vpliv imajo na naše življenje.
Največkrat so posledica neprijetnih dogodkov, izkušenj, doživetji ter se odražajo na različne načine. Te je dobro prepoznati, se osredotočiti na njihove izvore ter s primernimi tehnikami zmanjšati njihov vpliv.
Kateri so najpogostejši znaki globokih čustvenih ran, razkriva mondo.rs.
Strah pred zapustitvijo
Eden od najočitnejših kazalnikov čustvenih ran, ki imajo največkrat izvor v otroštvu, je strah, da vas bo nekdo, ki ga imate radi, brez razloga in utemeljitve zapustil.
Če se bojite samote, hrepenite po družbi, pa čeprav slabi, saj menite, da si boljše ne zaslužite, v sebi skrivate globoke rane, ki so posledica odraščanja v nestabilnem okolju in v toksičnih odnosih.
Najbrž ste otrok ločenih staršev, ki mu ni bil omogočen stik s tistim, ki je odšel. Strah, da vas bodo zapustili vsi, ki jih imate radi, je zato zelo izrazit.
Edina pot, da si te rane zacelite, je, da začnete delati na sebi, da se naučite ljubiti sebe, ne glede na to, kaj se vam je dogajalo v preteklosti.
Le če se boste imeli radi in se boste spoštovali, boste lahko ozavestili dejstvo, da si ljubezen zaslužite ne glede na to, kakšno je bilo vaše otroštvo, in da vsi, ki jih imate radi, ne bodo nekoč kar odšli.
Nizka samozavest
Tudi nizka samozavest je največkrat povezana z dogajanjem v otroštvu in mladosti ter je posledica dejstva, da nekdo med odraščanjem ni dobil dovolj potrditev svojih dejanj, odločitev, tudi videza.
Zato vedno dvomi o sebi, se ne izpostavlja, meni, da si ne zasluži boljšega partnerja, dela, plačila, življenja na splošno.
Težava je kompleksna, običajno je tisti, ki nima dovolj samozavesti, sploh ne prepozna, rešitev pa je ena najtežjih, a ne nemogočih nalog.
Vzljubiti sebe v odraslih letih ni enostavno, pomagajo lahko različne tehnike za krepitev samopodobe in tudi strokovna pomoč.
Depresija in tesnobnost
Razlogov za ti dve mentalni težavi je v sodobnem času veliko, med njimi so tudi neprijetne izkušnje.
Obe stanji, ki znatno vplivata na kakovost življenja, sta lahko posledici čustvenih ran in imata vzroke v preteklosti.
V bitki z njima je treba poiskati strokovno pomoč. Nekdo, ki je usposobljen za obravnavo tovrstnih stanj, bo skupaj s prizadetim znal poiskati vzroke za depresijo ali tesnobnost ter jih bo s pravimi postopki pomagal odpraviti.
Strah pred neznanim
V nevarnih in nepredvidljivih situacijah je strah pred neznanim povsem normalen obrambni mehanizem, ki preprečuje, da bi se brezglavo podajali v prevelika tveganja.
A kadar vsaka, še tako majhna novost v nekom vzbuja velik odpor in strah, ne gre za običajen odziv na stik z neznanim, temveč za posledice čustvenih ran.
Takšen strah nekomu onemogoča napredek v življenju, stalno ždenje v coni ugodja postavlja ovire na poti do kakovostnejšega bivanja, zato je treba nerazumen strah premagati.
Ni lahko, a treba je poskusiti in si tako zagotoviti lepšo ter zanimivejšo prihodnost.
Samosabotaža
Največkrat je povezana z nizko samozavestjo in s pretiranim strahom pred nečim novim.
Kombinacija nekomu preprečuje, da bi res zacvetel na osebnem ali poklicnem področju, saj je prepričan, da bo neuspešen, da mu bo spodletelo, da je njegov trud zaman in da nima smisla nečesa sploh začeti, kajti tako ali tako je zadeva obsojena na propad.
Gre za zelo težke situacije, nekdo se ob takšnem razmišljanju stalno vrti v krogu žalosti, besa ter frustracije samo zato, ker z mislimi sabotira sebe.
Rešitev tudi v tem primeru obstaja, a nikoli ni hitra in preprosta, prvi korak je prepoznavanje svoje vrednosti in sposobnosti, posvečanje pozornosti uspehom in negovanje samozavesti, kar je s primernimi tehnikami in pravo pomočjo vsekakor mogoče.
Posttravmatski stres
Posttravmatski stres je resna mentalna težava, ki izvira iz travmatične izkušnje.
Nekdo, ki je žrtev posttravmatskega stresa, največkrat noče pripovedovati o konkretnem dogodku ali dogajanju, ki je do njega pripeljalo, prav tako ne o čustvih, s katerimi se zaradi njega spopada.
Simptomi tega stresa so stalna tesnoba, slab spanec, nesposobnost koncentracije in ponavljajoče se negativne misli.
Tisti, ki se s tem soočajo, morajo čim prej poiskati primerno pomoč strokovnjaka, ki bo presodil, kako resna je težava, in jo bo s primernimi načini poskušal odpraviti.
Razdražljivost
Osebe, ki so pogosto napete in razdražljive, so morda doživele travmo, ki je pustila posledice.
Če ste razdražljivi tedaj, ko za to nimate nobenega pravega razloga, nikoli ne najdete zadovoljstva v majhnih stvareh, ste stalno napeti in v kroničnem stresu, se je treba korak za korakom vrniti v preteklost in ozavestiti tisto, kar se je zgodilo nekoč ter ima še vedno posledice.
Še za konec
Ne glede na to, kako se čustvene rane izražajo, treba je znati sebe postaviti na prvo mesto. Življenje je eno in poskrbite, da bo čim prijetnejše.
Tudi tako, da se zazrete v preteklost, presežete tisto, kar se je zgodilo, in si s tem zagotovite lepšo sedanjost ter prihodnost.
Ni vedno lahko, ni pa tudi nemogoče in na koncu boste ponosni, da ste se določili za ta na prvi pogled res težek korak.
