OKUSNO
Recept: kolikor dni v letu, toliko potic
O tem, kako speči kraljico vseh potic, orehovo, smo vprašali Špelo Tomažin; recept zanjo gre iz roda v rod, da bo res uspela, pa pri pripravi ne smemo hiteti.
Odpri galerijo
FOTO: Dejan Javornik
Pred dvema desetletjema se je Špela Tomažin na domačiji, dvignjeni nad drobno vasjo Bukovščica, začela ukvarjati s peko. Danes je naša sogovornica verjetno ena najbolj izurjenih gospodinj v Selški dolini in še vedno peče vse: kruh, pecivo in, seveda, tudi potico.
»Potratna, pehtranova, makova, lešnikova, kostanjeva, rozinova, kokosova, ocvirkovca in drobnjakova – ta je sladka in je značilna za okolico Škofje Loke,« nam našteje repertoar tistih, ki se največkrat znajdejo v njeni krušni peči.
Na vprašanje, koliko potic speče na leto, se nasmehne, saj jih je toliko, da jih ne šteje. A verjetno ne bi udarili mimo, če bi zapisali, da jih je vsaj toliko, kolikor je dni v letu.
Zaradi vsega tega in tudi zaradi srčnosti, ki objema čisto vsako od naših naključnih srečanj na kranjski ali stražiški tržnici, smo Špelo Tomažin pocukali za rokav in jo vprašali, kakšen je njen zmagovalni recept za kraljico vseh slovenskih praznikov.
Predvsem to pravilo si gre vtisniti v spomin: »Pri pripravi potice ne smemo hiteti. Vselej pustim, da testo vsaj štirikrat vzhaja, ker se mi zdi, da je takšna potica najboljša.« Še en njen trik: v testo vmešamo nekaj žličk jogurta, v orehov nadev pa čisto na drobno naribamo jabolko, ki poskrbi za sočnost.
In od koga je naša sogovornica dobila recept za potico, ki jo v besedi in sliki predstavljamo danes? »Ta recept gre v naši družini iz roda v rod, vsaka gospodinja pa ga malo popravi in prikroji po svoje,« za konec še pove Špela Tomažin, ki je tudi ponosna babica. Ima kar 15 vnukov!
»Potratna, pehtranova, makova, lešnikova, kostanjeva, rozinova, kokosova, ocvirkovca in drobnjakova – ta je sladka in je značilna za okolico Škofje Loke,« nam našteje repertoar tistih, ki se največkrat znajdejo v njeni krušni peči.
Na vprašanje, koliko potic speče na leto, se nasmehne, saj jih je toliko, da jih ne šteje. A verjetno ne bi udarili mimo, če bi zapisali, da jih je vsaj toliko, kolikor je dni v letu.
Orehova potica
Testo:
med 0,9 in 1,1 kg moke
6 rumenjakov
4 žličke sladkorja
1 žlička soli
60 g kvasa (torej kocka in pol svežega kvasa)
1 pecilni prašek
0,5 dl ruma
sok ene limone (oziroma po občutku)
1 dl sončničnega olja
4 žlice navadnega jogurta
naribana limonina lupinica, vaniljev sladkor (po želji)
Nadev:
500 g mletih orehov
100 g sladkorja (oziroma po okusu)
2 beljaka (ki ju ne stepemo v sneg)
1 jabolko (naribano čisto na drobno)
0,3 dl ruma
150 g masla (na sobni temperaturi)
1,5 dl sladke smetane
Testo zamesimo tako, da v skledi najprej zmešamo mlačno mleko, rumenjake, sladkor, jogurt, limonov sok in rum. Dodamo približno četrtino moke (to bo kakšnega četrt kilograma) in dobro premešamo, potem vlijemo še olje in zares dobro premešamo.
»Zdaj lahko, če hočemo, dodamo še naribano limonino lupinico in vaniljev sladkor,« narekuje recept Špela Tomažin.
Ko dobimo precej tekočo zmes, postopoma in med mešanjem dodajamo preostalo moko: »Koliko moke potrebujemo, je odvisno od vrste – nekatere bodo popile več tekočine, druge manj. Mi iščemo rahlo, ne pregosto testo, za katero po navadi porabimo med 0,9 in 1,1 kilograma moke.«
Ko dobimo primerno strukturo testa, ga dobro pregnetemo in oblikujemo v kroglo ter položimo nazaj v posodo. Pokrijemo s suhim kuhinjskim prtičem in pustimo vzhajati 45 minut na sobni temperaturi.
Potem ga prvič prepognemo, torej ga stresemo na narahlo pomokano površino, z občutkom raztegnemo v kvadrat in robove prepognemo proti notranjosti. Spet ga preložimo v posodo, pokrijemo s prtičem in pustimo vzhajati pol ure. Potem še enkrat ali dvakrat v polurnih presledkih ponovimo postopek.
Medtem naredimo nadev, kar ni težko, saj vse sestavine zmešamo skupaj.
Vzhajano testo stresemo na rahlo pomokano površino. Razvaljamo ga in enakomerno od roba do roba namažemo z nadevom.
»Pomembno je, kako potico zavijemo – to storimo tako, da jo kar malo spodvijemo, da bo res tesno zavita. Narahlo naj bo narejen edino zadnji zavoj,« še nekaj malih skrivnosti, ki vodijo do popolne potice, narekuje Špela Tomažin.
Če je potica predolga, robove porežemo in jih spečemo kot osja gnezda.
Previdno jo preložimo v potičnico, ki smo jo premazali z maslom in rahlo pomokali. Prešpikamo jo z leseno paličico in pustimo nepokrito, da pol ure počiva pri sobni temperaturi.
Spečemo jo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija. Slaščičarka nam težko pove, koliko minut naj se peče, kajti vse je odvisno od pečice, pekača, debeline potice ... A nekako 45 minut, morda slabo uro bo že potrebovala, da bo gotova.
Potem jo še 10 minut pustimo v potičnici in nato z nožem previdno preverimo, ali se je kje prilepila na pekač. Šele zdaj jo lahko stresemo na leseno desko, ki smo jo pokrili s papirnato kuhinjsko brisačko.
Testo:
med 0,9 in 1,1 kg moke
6 rumenjakov
4 žličke sladkorja
1 žlička soli
60 g kvasa (torej kocka in pol svežega kvasa)
1 pecilni prašek
0,5 dl ruma
sok ene limone (oziroma po občutku)
1 dl sončničnega olja
4 žlice navadnega jogurta
naribana limonina lupinica, vaniljev sladkor (po želji)
Nadev:
500 g mletih orehov
100 g sladkorja (oziroma po okusu)
2 beljaka (ki ju ne stepemo v sneg)
1 jabolko (naribano čisto na drobno)
0,3 dl ruma
150 g masla (na sobni temperaturi)
1,5 dl sladke smetane
Testo zamesimo tako, da v skledi najprej zmešamo mlačno mleko, rumenjake, sladkor, jogurt, limonov sok in rum. Dodamo približno četrtino moke (to bo kakšnega četrt kilograma) in dobro premešamo, potem vlijemo še olje in zares dobro premešamo.
»Zdaj lahko, če hočemo, dodamo še naribano limonino lupinico in vaniljev sladkor,« narekuje recept Špela Tomažin.
Ko dobimo precej tekočo zmes, postopoma in med mešanjem dodajamo preostalo moko: »Koliko moke potrebujemo, je odvisno od vrste – nekatere bodo popile več tekočine, druge manj. Mi iščemo rahlo, ne pregosto testo, za katero po navadi porabimo med 0,9 in 1,1 kilograma moke.«
Ko dobimo primerno strukturo testa, ga dobro pregnetemo in oblikujemo v kroglo ter položimo nazaj v posodo. Pokrijemo s suhim kuhinjskim prtičem in pustimo vzhajati 45 minut na sobni temperaturi.
Potem ga prvič prepognemo, torej ga stresemo na narahlo pomokano površino, z občutkom raztegnemo v kvadrat in robove prepognemo proti notranjosti. Spet ga preložimo v posodo, pokrijemo s prtičem in pustimo vzhajati pol ure. Potem še enkrat ali dvakrat v polurnih presledkih ponovimo postopek.
Medtem naredimo nadev, kar ni težko, saj vse sestavine zmešamo skupaj.
Vzhajano testo stresemo na rahlo pomokano površino. Razvaljamo ga in enakomerno od roba do roba namažemo z nadevom.
»Pomembno je, kako potico zavijemo – to storimo tako, da jo kar malo spodvijemo, da bo res tesno zavita. Narahlo naj bo narejen edino zadnji zavoj,« še nekaj malih skrivnosti, ki vodijo do popolne potice, narekuje Špela Tomažin.
Če je potica predolga, robove porežemo in jih spečemo kot osja gnezda.
Previdno jo preložimo v potičnico, ki smo jo premazali z maslom in rahlo pomokali. Prešpikamo jo z leseno paličico in pustimo nepokrito, da pol ure počiva pri sobni temperaturi.
Spečemo jo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija. Slaščičarka nam težko pove, koliko minut naj se peče, kajti vse je odvisno od pečice, pekača, debeline potice ... A nekako 45 minut, morda slabo uro bo že potrebovala, da bo gotova.
Potem jo še 10 minut pustimo v potičnici in nato z nožem previdno preverimo, ali se je kje prilepila na pekač. Šele zdaj jo lahko stresemo na leseno desko, ki smo jo pokrili s papirnato kuhinjsko brisačko.
Zaradi vsega tega in tudi zaradi srčnosti, ki objema čisto vsako od naših naključnih srečanj na kranjski ali stražiški tržnici, smo Špelo Tomažin pocukali za rokav in jo vprašali, kakšen je njen zmagovalni recept za kraljico vseh slovenskih praznikov.
Testo štirikrat vzhaja
Z veseljem nam je narekovala recept za orehovo potico in nam zraven natrosila še par koristnih nasvetov.Predvsem to pravilo si gre vtisniti v spomin: »Pri pripravi potice ne smemo hiteti. Vselej pustim, da testo vsaj štirikrat vzhaja, ker se mi zdi, da je takšna potica najboljša.« Še en njen trik: v testo vmešamo nekaj žličk jogurta, v orehov nadev pa čisto na drobno naribamo jabolko, ki poskrbi za sočnost.
In od koga je naša sogovornica dobila recept za potico, ki jo v besedi in sliki predstavljamo danes? »Ta recept gre v naši družini iz roda v rod, vsaka gospodinja pa ga malo popravi in prikroji po svoje,« za konec še pove Špela Tomažin, ki je tudi ponosna babica. Ima kar 15 vnukov!
