Presežek sadja za zdravo razvajanje

Kot smo že pisali, lahko sušimo na različne načine, na prostem, v pečici ali na krušni peči, za večje količine pa se nam že splača kupiti električni sušilnik. Aparati imajo praviloma priložena navodila za uporabo s tabelo časov in temperatur za sušenje posameznih vrtnin. Te številke so seveda zgolj okvirne, saj je čas sušenja odvisen tudi na primer od tega, na kakšne kose narežemo določeno živilo. Najboljša navodila tako pridobivamo z izkušnjami.

Tudi kupljeno lahko sušimo

Pridelke sušimo predvsem zato, ker nam na vrtu ostajajo presežki, ki jih sproti ne moremo porabiti. Lahko pa sadje in zelenjavo za konzerviranje tudi kupimo, pri čemer se potrudimo, da najdem res kakovostno, najbolje iz ekološke pridelave oziroma tako, ki ni bilo obdelano s fitofarmacevtskim pripravkom. Prav tako je pomembno, da je res povsem zrelo in zdravo.

Sušimo lahko večino vrst sadja, najpogosteje pri nas jabolka, hruške in slive, poskusimo lahko tudi z marelicami, figami, jagodičjem … Jabolka po želji olupimo, če so ekološka in zdrava, jih sušimo z lupino, ki vsebuje veliko koristnih snovi. Narežemo na poljubne kose, pomembno pa je, da so čim bolj enakomerne velikosti. Manjše hruške lahko sušimo cele, večje prav tako razkosamo. Slive po želji izkoščičimo ali pustimo cele. Da bi ohranili čim več zdravega, moramo sadje sušiti pri čim nižji temperaturi, čas sušenja pa naj bo čim krajši. V povprečju so primerne temperature okoli 50 stopinj, vendar ne več kot 55. Posušeno sadje pustimo na zraku še nekaj dni, preden ga zapakiramo v vrečke ali kozarce, tako se bo izločila še preostala voda. Medtem ga večkrat premešamo. Suho sadje je najbolje spraviti v dobro zaprte posode, plastične, še bolje steklene. Lahko jih spravimo tudi v vrečke, ki jih po možnosti vakuumiramo. Posodo hranimo v temnem in hladnem prostoru, kjer bi moralo ohraniti svežino vsaj pol leta.

Posušena jušna zelenjava

Seveda lahko sušimo tudi zelenjavo, najpogosteje se v sušilniku znajde jušna zelenjava, na primer por, čebula, korenje, paprika, zelena, česen, zelena in seveda peteršilj. V kulinariki je zelo priljubljen sušen paradižnik, poskusimo pa lahko tudi z drugimi plodovkami, zlasti se obnese sušenje jajčevcev. Tudi bučke lahko posušimo, čeprav vsebujejo res veliko vode.

Nekatere vrste zelenjave sušimo surove, druge prej skuhamo, na primer krompir ali stročji fižol.

Vrtnine narežemo na poljubne kose, ki pa naj bodo enakomerno veliki. Zaradi različnega časa sušenja je najbolje sušiti vsako zelenjavo posebej. Bučke na primer narežemo ali celo naribamo in jih posušimo v čips, prav tako jajčevce, krompir ali peso. Paprike izberimo rdeče ali rumene, ki so bolj aromatične od zelenih. Sušimo tudi listnato zelenjavo, na primer ohrovt ali špinačo, posušene liste lahko zdrobimo in uporabimo kot začimbo.

Gobe zahtevajo poseben postopek

Posebno pozornost namenimo gobam, ki zahtevajo poseben postopek. Nikoli jih ne peremo v vodi, temveč le dobro očistimo, po potrebi obrišemo z mehko krpo ali krtačko. Uporabimo le čvrste in zdrave dele gob.

Pa še namig, da bodo sušena živila dlje obstojna, jih je, preden jih zapakirano, dobro za nekaj ur, recimo čez noč, postaviti v zamrzovalnik. Tako uničimo morebitne mikroorganizme, ki bi lahko pozneje povzročili razvoj bolezni.