Pravilna prehrana za odpornost
V jeseni življenja ima uravnotežena prehrana pomembno vlogo pri ohranjanju vitalnosti in zdravja. S starostjo se apetit nekoliko zmanjša, izraziteje se zmanjšajo tudi energijske potrebe, obenem pa se povečajo potrebe po nekaterih hranilnih snoveh. Prehrani velja zato v poznejšem obdobju nameniti več pozornosti ter si tako zagotoviti krepkejšo odpornost ter boljše počutje in zmanjšati možnosti za nekatere bolezni.
Ključne vlaknine
»V starejši dobi se lahko povečajo potrebe po esencialnih maščobah in aminokislinah ter nekaterih vitaminih in mineralih. Predvsem zaradi manjšega bazalnega metabolizma, zmanjšane telesne aktivnosti in manjše mišične mase se zmanjšajo energijske potrebe. Prehrana starejših odraslih naj bo hranilno bogata in energijsko uravnotežena,« svetuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
»Uživajo naj redne in enakomerno porazdeljene obroke, čim bolj raznoliko, svežo, sezonsko in lokalno izbrano hrano. Največji delež jedilnika naj zavzemajo žita in žitni izdelki, ki so dober vir ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin. V prehrano naj vključijo kruh (ržen, polnozrnat, ovsen, črni), polnozrnate testenine, različne vrste kaše in kosmičev, nebrušen riž, krompir, polento, ajdove žgance, tudi vse vrste zelenjave in sadja, ki so dober vir vitaminov in mineralov ter drugih zaščitnih snovi. Priporočljivo je, da je v dnevnem obroku vsaj tretjina od vključenega sadja in zelenjave surova, preostali dve pa so lahko nesladkani kompoti, sokovi, zelenjavne prikuhe. Poudarila bi, naj uživajo tudi ustrezne količine mesa in mesnih nadomestkov (primerne so vse vrste pustega mesa), rib (puste vrste) ter mleka in mlečnih izdelkov. Med pijačami so še vedno najbolj priporočljivi voda in nesladkani čaji.«
Izogibati se velja hranilno revnejšim in energijsko bogatim živilom, kot so brušen riž, bele testenine, beli kruh, krompir z veliko maščobe, zelo sladka in mastna peciva, pudingi in kreme: »Izogibajo naj se močnim začimbam in koncentratom za omake, hrano naj solijo v zmernih količinah in se izogibajo živilom, ki že sama vsebujejo veliko soli, ter cvrti, praženi in mastni hrani.«
Nevarna dehidracija
Pri starejših odraslih se z leti manjša odstotek vode v telesu in slabi občutek za žejo, kar lahko dokaj hitro povzroči dehidracijo. »Kava, pravi čaj in alkohol dodatno izsušijo telo,« svari sogovornica.
Spijejo naj najmanj 1,5 litra tekočine na dan.
»Zato naj bodo količine zmerne, zraven je treba piti tudi vodo. Dehidracija lahko poleg slabega počutja povzroči okužbe urinarnega trakta, pljučnico, zmedenost in dezorientacijo ter preležanine. Pomembno je, da starostniki spijejo najmanj 1,5 litra tekočine na dan (izjema so srčni in ledvični bolniki), predvsem vodo in nesladkane čaje ter negazirano mineralno vodo, tudi bogato z magnezijem. V zmernih količinah so primerni sveže stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi brez dodanega sladkorja. Pri uživanju alkohola naj bodo previdni, naj ne spijejo več kot merice na dan, saj alkohol povečuje tveganje za razvoj raka in padce ter pušča posledice na zdravju celotnega telesa.«
Velika težava starejših je tudi kronično zaprtje.
Primerna prehrana lahko pri starostnikih občutno pripomore k boljšemu odzivu imunskega sistema in kakovosti zdravja, njihova velika težava pa je tudi kronično zaprtje, ki ga lahko odpravijo z uživanjem vlaknin, še sklene sogovornica in poudarja: »Primerna prehrana lahko pri starejših odraslih upočasni ali celo prepreči debelost, sarkopenijo in druge bolezni. Starostniki lahko zmanjšajo tveganje za srčno-žilne bolezni ali oziroma in upočasnijo njihovo napredovanje z uživanjem rib, ribjega olja, zelenjave, sadja, nenasičenih maščobnih kislin, polnovrednih žit, nesoljenih oreščkov in folatov. Poleg primerne prehrane igra pomembno vlogo pri izboljšanju njihovega zdravja redna telesna dejavnost.«
