PLESEN
Plesen je lahko gurmanska ali škodljiva
Posebno cenjene so žlahtne na sirih, če se razvije na kruhu, ga raje zavrzimo; njene nevidne sledi lahko segajo globoko v živila in povzročijo prebavne težave.
Odpri galerijo
Z njo je oplemenitena gorgonzola. FOTO: Ezhukov/Getty Images
Gotovo vsi poznamo zoprn občutek, ko odpremo marmelado in na površini opazimo bele, sive ali zelenkaste madeže, ki kažejo, da je živilo napadla plesen. Tudi na kruhu se pogosto razvije in na mnogih drugih živilih, na primer mlečnih izdelkih. Zelo občutljivi so delikatesni mesni izdelki, slanina, hrenovke, jogurt in kisla smetana. K razvoju plesni, ki se najpogosteje pojavi na mehkih živilih, manj vlažna in trda splesnijo pozneje, pripomore tudi toplo in vlažno okolje. Zato odprto marmelado hranimo v hladilniku.
Glede plesni smo bili pred leti precej manj občutljivi, brezskrbno smo odrezali na videz okuženi kos in z žlico odstranili kosmate madeže iz marmelade. Danes vemo, tako opozarjajo strokovnjaki, da so strupene in lahko povzročijo precejšnje preglavice, predvsem prebavne težave. Od koščka plesnivega kruha ne bomo zboleli, lahko pa povzroči hudo slabost. V plesni se namreč tvorijo človeku in živalim nevarni mikotoksini, spore pa se lahko zanesejo globoko v živilo, česar seveda ne opazimo. Zato ga je najbolje vsega zavreči, da se izognemo težavam, poleg slabosti so lahko to glavobol, težave z dihanjem in spremembe v imunskem sistemu, kar ni povsem nedolžno.
Poleg škodljivih plesni pa poznamo tudi take, ki so prave kulinarične specialitete. Govorimo o različnih vrstah sira, ki pa niso za vsak želodec. Nekateri imajo namreč izjemno močan in izrazit vonj, ki marsikoga odbija, po domače povedano – smrdijo. Na teh živilih se plesen razvija že v procesu zorenja, predvsem na siru, tudi na nekaterih salamah. Med najbolj znane in priljubljene vrste spada gorgonzola, znameniti italijanski sir, zorjen s plesnijo. Ima izrazit vonj, ki pa je sprejemljiv večini ljubiteljev sira.
Zelo znan je tudi francoski roquefort, ki je precej bolj močnega in izrazitega okusa kot gorgonzola. Vendar moramo biti tudi pri siru s plesnijo pozorni, da se naknadno na njih ne razvije škodljiva plesen. To bomo opazili predvsem po spremembi barve. Morda bo kdo zamahnil z roko in odstranil le novo plast, a kot rečeno je bolj zdravo zavreči cel kos.
Če kozarci ne tesnijo, se pojavi na marmeladi. FOTO: Ralf Geithe/Getty Images
Glede plesni smo bili pred leti precej manj občutljivi, brezskrbno smo odrezali na videz okuženi kos in z žlico odstranili kosmate madeže iz marmelade. Danes vemo, tako opozarjajo strokovnjaki, da so strupene in lahko povzročijo precejšnje preglavice, predvsem prebavne težave. Od koščka plesnivega kruha ne bomo zboleli, lahko pa povzroči hudo slabost. V plesni se namreč tvorijo človeku in živalim nevarni mikotoksini, spore pa se lahko zanesejo globoko v živilo, česar seveda ne opazimo. Zato ga je najbolje vsega zavreči, da se izognemo težavam, poleg slabosti so lahko to glavobol, težave z dihanjem in spremembe v imunskem sistemu, kar ni povsem nedolžno.
Zelo občutljivi so delikatesni mesni izdelki, slanina, hrenovke, jogurt in kisla smetana.
Poleg škodljivih plesni pa poznamo tudi take, ki so prave kulinarične specialitete. Govorimo o različnih vrstah sira, ki pa niso za vsak želodec. Nekateri imajo namreč izjemno močan in izrazit vonj, ki marsikoga odbija, po domače povedano – smrdijo. Na teh živilih se plesen razvija že v procesu zorenja, predvsem na siru, tudi na nekaterih salamah. Med najbolj znane in priljubljene vrste spada gorgonzola, znameniti italijanski sir, zorjen s plesnijo. Ima izrazit vonj, ki pa je sprejemljiv večini ljubiteljev sira.
Zelo znan je tudi francoski roquefort, ki je precej bolj močnega in izrazitega okusa kot gorgonzola. Vendar moramo biti tudi pri siru s plesnijo pozorni, da se naknadno na njih ne razvije škodljiva plesen. To bomo opazili predvsem po spremembi barve. Morda bo kdo zamahnil z roko in odstranil le novo plast, a kot rečeno je bolj zdravo zavreči cel kos.
