POLETNA VROČINA
Najbolje je počivati v senci
Visoke temperature so lahko izjemno nevarne, tudi usodne: navajamo dragocene napotke za ravnanje v vročih dneh.
Odpri galerijo
Pasja vročina nam letos ne prizanaša.
Letos nas je že zajel vročinski val, poletje pa je še dolgo, zato – vsaj kar se preventive in zdravja tiče – možgani ne smejo na pašo. Visoke temperature so namreč škodljive in lahko povzročijo hude zaplete in celo smrt, posebno previdne pa morajo biti občutljive skupine prebivalstva, bolni, najmlajši in najstarejši ter njihovi skrbniki.
Kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, so bolj ogroženi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja, to so denimo bolniki s srčno-žilnimi obolenji in boleznimi dihal in ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, negibni posamezniki in sladkorni bolniki, na uravnavanje toplote pa vplivajo tudi nekatera zdravila, zato se o ustreznem uživanju in morebitnih zapletih velja posvetovati z zdravnikom.
Ne pozabimo, zdravila je treba shranjevati pri ustrezni temperaturi in v skladu z navodili proizvajalca, za kar moramo poskrbeti tudi med potovanjem! Ogrožene so tudi osebe s socialno-ekonomskimi problemi, torej ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci s slabšim dostopom do zdravstvenih ustanov. Nekateri so še dodatno izpostavljeni tveganim dejavnikom iz okolja, ki jih lahko vročina le še poslabša, to so onesnaženi zrak, slabše bivalne razmere, denimo podstrešno ali prenatrpano stanovanje ter neučinkovito prezračevanje, delavci na prostem, prebivalci mest.
Izpostavljenost nevarnim temperaturam povzroča številne težave, kot so kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica, vročinska kap in pregretje telesa, z zadrževanjem v senci in hladnejših prostorih pa se lahko tveganim zapletom in nelagodju uspešno izognemo. V vročih dneh se izogibamo telesni dejavnosti, ki jo omejimo na zgodnje jutranje ali pa večerne ure, sploh pa je nevarno kakršno koli izpostavljanje vročini in sončnim žarkom med 10. in 17. uro.
Verjetno so le redki tisti, ki jim visoke temperature ne kratijo apetita, kar je zgolj dokaz, da nam telo samo sporoča, da ga s hrano v vročih dneh ne smemo obremenjevati: uživamo lahka živila, ki vsebujejo veliko tekočine, pijemo veliko vode in se izogibamo gaziranim, sladkanim, alkoholnim pijačam ter kofeinskim napitkom, telesu pomagamo odvajati odvečno toploto z izbiro lahkih, zračnih tkanin. Odrasli naj v povprečju spijejo 2,5 litra tekočine na dan, otroci pa liter manj, količino pa povečujemo ob obilnejšem znojenju in telesnih obremenitvah.
Ne pozabimo na ustrezno zaščito kože, ki jo je najbolje zavarovati z dolgimi in lahkimi oblačili ter klobukom s širokimi krajci, po potrebi tudi z zadostnim nanosom sredstva z zaščitnim faktorjem, pred nevarnim sevanjem obvarujemo tudi oči z očali ustrezne kakovosti (z oznakama CE in UV400) in oblike, ki onemogoča dostop UV-žarkom tudi s strani, poudarjajo na NIJZ. Kot rečeno, pozorni smo na tiste, ki potrebujejo našo podporo in pomoč, torej otroke, starejše, bolnike in šibke: nikoli ne puščamo nikogar v avtomobilu, niti za kratek čas!
Od kožnih težav do kapi
Kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, so bolj ogroženi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja, to so denimo bolniki s srčno-žilnimi obolenji in boleznimi dihal in ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, negibni posamezniki in sladkorni bolniki, na uravnavanje toplote pa vplivajo tudi nekatera zdravila, zato se o ustreznem uživanju in morebitnih zapletih velja posvetovati z zdravnikom.
Športna vadba je varna v jutranjih ali večernih urah.
Ne pozabimo, zdravila je treba shranjevati pri ustrezni temperaturi in v skladu z navodili proizvajalca, za kar moramo poskrbeti tudi med potovanjem! Ogrožene so tudi osebe s socialno-ekonomskimi problemi, torej ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci s slabšim dostopom do zdravstvenih ustanov. Nekateri so še dodatno izpostavljeni tveganim dejavnikom iz okolja, ki jih lahko vročina le še poslabša, to so onesnaženi zrak, slabše bivalne razmere, denimo podstrešno ali prenatrpano stanovanje ter neučinkovito prezračevanje, delavci na prostem, prebivalci mest.
Veliko tekočine
Izpostavljenost nevarnim temperaturam povzroča številne težave, kot so kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica, vročinska kap in pregretje telesa, z zadrževanjem v senci in hladnejših prostorih pa se lahko tveganim zapletom in nelagodju uspešno izognemo. V vročih dneh se izogibamo telesni dejavnosti, ki jo omejimo na zgodnje jutranje ali pa večerne ure, sploh pa je nevarno kakršno koli izpostavljanje vročini in sončnim žarkom med 10. in 17. uro.
Hitro ukrepajmo!Ob pregretju bolnika umaknemo na hladno in v senco, ob vročinski kapi pa nemudoma pokličemo zdravniško pomoč, med čakanjem obolelega ves čas hladimo, svetujejo na NIJZ. Znaki vročinske kapi so številni: bruhanje, težko dihanje, dehidracija, glavobol, nehoteni gibi, halucinacije, izčrpanost, vročinski krči, topla rdeča suha koža, koma, motnje ravnotežja, mrzlica, nezavest, slabost, močan srčni utrip, vrtoglavica, povišana telesna temperatura, tresavica, zmedenost.
Verjetno so le redki tisti, ki jim visoke temperature ne kratijo apetita, kar je zgolj dokaz, da nam telo samo sporoča, da ga s hrano v vročih dneh ne smemo obremenjevati: uživamo lahka živila, ki vsebujejo veliko tekočine, pijemo veliko vode in se izogibamo gaziranim, sladkanim, alkoholnim pijačam ter kofeinskim napitkom, telesu pomagamo odvajati odvečno toploto z izbiro lahkih, zračnih tkanin. Odrasli naj v povprečju spijejo 2,5 litra tekočine na dan, otroci pa liter manj, količino pa povečujemo ob obilnejšem znojenju in telesnih obremenitvah.
V vročini se hrana hitreje pokvari! Poletne temperature so namreč več kot odlična podlaga za razvoj mikroorganizmov. Tudi če na prvi pogled (in vonj) ni videti pokvarjena, še ne pomeni, da je varna, zato jo ustrezno shranjujemo in pripravljamo ter se tako ognemo boleznim in zastrupitvam.
Ne pozabimo na ustrezno zaščito kože, ki jo je najbolje zavarovati z dolgimi in lahkimi oblačili ter klobukom s širokimi krajci, po potrebi tudi z zadostnim nanosom sredstva z zaščitnim faktorjem, pred nevarnim sevanjem obvarujemo tudi oči z očali ustrezne kakovosti (z oznakama CE in UV400) in oblike, ki onemogoča dostop UV-žarkom tudi s strani, poudarjajo na NIJZ. Kot rečeno, pozorni smo na tiste, ki potrebujejo našo podporo in pomoč, torej otroke, starejše, bolnike in šibke: nikoli ne puščamo nikogar v avtomobilu, niti za kratek čas!
