Pigmentacija kože: Lepotna nadloga je tudi psihično breme
Barva kože je odvisna od pigmenta melanina, ki ga izdelujejo posebne kožne celice, melanociti. Ti v telesu ne morejo na novo nastajati, zato jih imamo omejeno število, toliko, kot jih je prisotnih ob rojstvu. Poškodba teh celic lahko povzroči spremembo barve kože. Sprememba se lahko zgodi na majhnem delu kože ali pa na koži celega telesa – odvisno od vzroka in napredovanja motnje. Obstaja več tipov motnje pigmentacije, v osnovi pa jih delimo na motnje zaradi premalo pigmenta, hipopigmentacije, in motnje zaradi preveč pigmenta, hiperpigmentacije.
Najbolj razširjene motnje pigmentacije kože so spremembe zaradi različnih poškodb. Kožne poškodbe, opekline in rane, lahko povzročijo trajno ali začasno razbarvanje kože.
Brazgotine, ki ostanejo, so nekoliko svetlejše ali pa temnejše od preostalega dela kože. Tudi strije, ki nastanejo ob hitrem pridobivanju ali izgubljanju telesne mase, so vrsta brazgotine z nenormalno pigmentacijo.
Brazgotin zaradi ran običajno ne moremo učinkovito odpraviti, pri ožganinah pa se navadno uporabijo kožni presadki, ki pa po posegu pustijo za seboj razbarvana področja.
Pege in starostne pege so prav tako pigmentne spremembe, ki nastanejo zaradi kožnih poškodb. Poškodbe v tem primeru povzroči izpostavljenost soncu. Brazgotine po poškodbah ali brazgotine od aken lahko povzročijo t. i. postvnetno hiperpigmentacijo.
Melazma pogosto prizadene ženske v nosečnosti, še posebej tiste z nekoliko temnejšim tenom kože. Gre za temne, rjave ali sive razbarvane lise, ki se najpogosteje pojavijo na obrazu, a tudi na drugih delih telesa, ki so pogosto izpostavljeni soncu. Vzrok za pojav melazme ni znan.
Stanje pogosto sprožijo izpostavljanje soncu, hormonske spremembe, nekateri izdelki za kožo in vročina. Melazma ne predstavlja nevarnosti za zdravje in je moteča bolj iz lepotnih razlogov. Zdravimo jo zunanje. S hidrokinonom v obliki losjona, gela, kreme ali tekočine, ki pomaga posvetliti kožo, ter trentoinom in kortikosteroidi, ki zavrejo posvetlitveni učinek hidrokinona.
Brez barve
Albinizem je genetska motnja, pri kateri telo zaradi genetskih okvar ne more proizvajati melanina. Glavni simptom so brezbarvni lasje, koža, tudi oči. Prizadeto je lahko celotno telo ali pa le delci kože. Včasih so lasje, koža in oči obarvani, a so svetlejši kot običajno. Posledica albinizma so lahko tudi težave z očmi, kot so škiljenje, občutljivost na svetlobo, nehoteni hitri gibi oči ter slabovidnost ali slepota.
Za albinizem ni zdravila. Ljudje z njim morajo zaščititi kožo in oči pred soncem. Tisti, pri katerih albinizem povzroči tudi težave z očmi, morajo pogosto nositi očala ali pa, v težjih primerih, opraviti operacijo očesnih mišic za zaustavitev nehotenih očesnih gibov.
Vitiligo je kronična motnja pigmentacije kože, ki prizadene približno do 2 odstotka svetovnega prebivalstva. Bolezen je avtoimunska in se pojavi, ko imunski sistem napade melanocite. Glavni simptom vitiliga je popolna izguba pigmenta na koži, posledica so bele lise.
Pojavi se lahko na katerem koli delu telesa, najpogosteje na tistih delih, ki so pogosto izpostavljeni soncu (roke, noge, obraz), in lahko prizadene majhne ali velike zaplate kože. Poleg tega povzroča tudi druge nevšečnosti, kot so srbenje in nelagodje na prizadetih področjih ter sivenje trepalnic ali drugih dlak na obrazu.
Zdravstvenih težav ne povzroča, ima pa lahko psihološke posledice. Zdravi se na več načinov, med drugim s (kortikosteroidnimi) kremami za obnovitev pigmenta.
