Kresnička rešuje življenja
Krajši dnevi pomenijo, da je zjutraj dolgo mračno in da je podobno popoldne, ko se vrnemo domov. Kot opozarjajo strokovnjaki Agencije za varnost za promet, je slabša vidljivost tista, ki hitro privede do prometnih nesreč z udeleženimi pešci. Glede na večletne statistične podatke je ravno v tem času leta v prometu poškodovanih največ pešcev. Zato je pomembno, da kot pešci poskrbimo za svojo varnost, tudi z ustreznim ravnanjem in uporabo odsevnikov, kot so na primer kresničke. Na tem mestu dodajmo še, da tudi uporaba mobilnega telefona in poslušanje glasbe med hojo povečata tveganje.
Kadar ni pločnika
Pešci smo gotovo najbolj varni med hojo po pločnikih in ob prečkanju ceste na označenih prehodih za pešce. Seveda se moramo pred prečkanjem vedno znova prepričati, ali je cesta prosta oz. nas je voznik opazil. Kje pa je priporočljivo hoditi, če pločnika ni? Strokovnjaki Agencije za varnost prometa svetujejo, da v takšnih primerih hodimo ob levem robu ceste, da lahko vidimo nasproti vozeča vozila.
V prometu bolj ogroženi starejši
Statistika prometne varnosti pokaže še nekaj: med najbolj ogroženimi so starejši pešci, ki pogosto – tudi zaradi slabšanja psihofizičnih sposobnosti – naredijo napako. Večina prometnih nesreč z udeleženimi pešci se zgodi v naseljih, zato je še toliko bolj pomembno, da so vozniki pozorni na nanje, v naseljih prilagodijo in zmanjšajo hitrost, jim odstopijo prednost pred prehodi za pešce ter še posebej pazljivo ravnajo pri zavijanju levo ali desno v križiščih, da ne bi spregledali pešca.
Kadar so udeleženci cestnega prometa otroci, smo drugi udeleženci dolžni nanje posebej paziti in jim pomagati.
Otroci dojemajo drugače
Posebno pozornost moramo nameniti tudi najmlajšim udeležencem v prometu – otrokom. Ti, kot pravijo strokovnjaki, stvari enostavno dojemajo drugače kot odrasli, kar je povezano z njihovih umskim, čustvenim in socialnim razvojem. Ne le da še ne poznajo vseh prometnih pravil in imajo drugačno vidno polje, ampak je drugačen tudi obseg njihove pozornosti, pogosteje se odzovejo čustveno, pravila dojemajo drugače in jih ne znajo posploševati. Prav tako ne znajo predvidevati nevarnosti. Če ponazorimo s primerom: tovornjak je lahko za otroke vabljiv predmet zanimanja in bodo hoteli v njegovo bližino ne glede na nevarnost, lahko pa v njih zbuja strah, ker je velik in rohneč, kar spet lahko izzove neustrezno reakcijo.
Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe oziroma otrok, starejših od 10 let, če to dovolijo starši.
Učenje naj bo postopno
Strokovnjaki poudarjajo, da moramo otroke na promet navajati že od malega in postopoma ter pri tem ne smemo prehitevati. Najpomembnejša je uporaba naučenih prometnih pravil, ki jo otrok zmore nekje ob začetku osnovne šole ali celo malo pozneje, odvisno od samega otroka in zapletenosti prometne situacije. Namreč, tudi če pozna pomen luči na semaforju, morda ne bo vedel, kaj mora narediti, če se med prečkanjem ceste iz zelene spremeni v rdečo. Tak dogodek lahko zanj pomeni dodaten stres in se nanj neustrezno odzove. Sicer pa je ključno, da otroka stalno učimo pravil varnega ravnanja in predvsem razumevanja ter uporabe prometnih pravil najprej kot pešca, potem kot potnika in pozneje še kot kolesarja.
Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v odraslega pešca je enak padcu z višine 9,8 m, posledice za otroke so hujše ali celo usodne že pri nižjih hitrostih.
Ostanimo vidni
Ključno za našo varnost je, da nas vozniki pravočasno opazijo, zato vedno uporabljajmo kresničke, odsevne trakove in druge odsevne površine na športnih oblačilih …
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
