Kakšni moški plačujejo za seks

Po besedah britanske sociologinje Catherine Hakim je prostitucija skozi vso zgodovino prisotna v vsaki družbi in zato ni neupravičeno imenovana najstarejša obrt.

Obstajajo celo dokazi, da ni izključno človeška dejavnost, opaženi so namreč primeri, kako samice šimpanzov menjajo seks za hrano.

Zadeva je v različnih državah različno zakonsko urejena. V Sloveniji je že nekaj let dekriminalizirana, prodajalci in kupci spolnih storitev torej niso kazensko preganjani, vendar ta dejavnost nima natančne zakonske ureditve.

Na Nizozemskem je zakonsko regulirana, na Tajskem v teoriji prepovedana, a zakona praktično nihče ne spoštuje, ne glede na določila in pravila posamičnih držav ostaja dejstvo, da jo spremlja nekakšna stigma.

Ponudnice seksualnih uslug so večinoma ženske, njihovi klienti praviloma moški. Obstajajo tudi moški seksualni delavci, ki usluge nudijo praviloma moškim, vsi odjemalci tovrstnih storitev pa so, kadar je njihovo dejanje razkrito, deležni stigmatizacije, neredko zaradi tega razpadajo zveze in zakoni.

Kateri moški plačajo za seks?

Na to vprašanje je skušala odgovoriti švedska psihologinja Charlotte Deogan. Skupaj s kolegi je svoje zaključke objavila v časopisu Arhivi seksualnega obnašanja (Archives of Sexual Behavior).

V študiji so bili uporabljeni podatki na vzorcu več kot 6000 švedskih moških, starih od 16 do 84 let in vzeti iz večje raziskave o seksualnem in reproduktivnem zdravju, ki ga je tamkajšnja agencija za javno zdravje opravila leta 2017.

Eno od vprašanj v njej se je glasilo: ste kdaj plačali ali kako drugače nagradili seks?

Charlotte Deogan je z ekipo v raziskavi upoštevala tudi druge spremenljivke glede spolnega življenja posameznikov. Ti so med drugim ocenjevali stopnjo seksualnega zadovoljstva v življenju, nezadovoljni so imeli priložnost navesti razloge za takšne občutke.

Med njimi so prevladovali odsotnost spolnega partnerja, premajhno število spolnih partnerjev in nezadovoljstvo s količino oziroma kvaliteto seksa v zvezi.

Ostala vprašanja so se nanašala na seksualno aktivnost sodelujočih na spletu. Med drugim so vključevala iskanje spolnega partnerja in uporabo spletne pornografije.

Skupina znanstvenikov je vključila še demografke značilnosti, denimo starost, stopnjo izobrazbe in višino prihodkov.

Vsaki deseti je plačal

Približno deset odstotkov sodelujočih je izjavilo, da so že plačali za seks. Število je bilo podobno rezultatom drugih tovrstnih raziskav, čeprav je ta odstotek nekoliko višji v državah, kjer je prostitucija dovoljena z zakonom.

Sociologinja ob tem navaja, da je na Švedskem ta dejavnost od leta 1999 prepovedana, kar očitno za tamkajšnje prebivalce ne predstavlja večje ovire.

Izkazalo se je, da so starejši moški večkrat odjemalci spolnih uslug od mlajših, nimajo pa odgovora na vprašanje, zakaj je temu tako. Ena od možnih razlag je, da imajo starejši boljše materialne pogoje, ki jim omogočajo plačevanje spolnih uslug, možno pa je tudi, da so jih okusili v letih, ko prepoved tam še ni veljala.

Tretji možni odgovor na to vprašanje se glasi, da mlajši moški lažje pritegnejo seksualne partnerje in jim zato za spolnost ni treba plačevati.

Lahko so mlajši moški, čeprav imajo dovolj visoke prihodke, bolj občutljivi na stigmatizacijo, ki spremlja to dejavnost in njene odjemalce ter zato niso navedli resnice.

Skratka, vsekakor tema za nadaljnjo raziskavo.

Kdaj k prostitutkam?

Deoganova in njena ekipa sicer niso našli jasne povezave med višino dohodka in obiskovanjem prodajalk ljubezni. Kar pomeni, da tisti z višjimi dohodki niso njihovi rednejši gostje od onih z nižjimi.

Nasprotno, opazovalci so višjo tendenco plačevanja za seks opazili nižje na dohodkovni lestvici, so pa ugotovili, da moški z manj denarja najprej varčujejo in si tovrstne usluge privoščijo, ko zberejo dovolj sredstev.

Največji vpliv na pogostost obiskovanja prodajalk ljubezni je imelo (ne)zadovoljstvo s spolnim življenjem. Na kratko: nezadovoljni s spolnim življenjem, samski ali v zvezi, se prostitucije poslužujejo večkrat od zadovoljnih.

Verjetnost, da bodo prvi plačali za seks, je petkrat višja od verjetnosti, da bodo zanj plačali drugi.

In še: trikrat večja verjetnost je, da bodo seksualne usluge plačali moški, ki pogosto gledajo pornografijo.

Visok spolni nagon

Tri spremenljivke: nezadovoljstvo s spolnim življenjem, internetno iskanje partnerja in uporaba pornografije so po mnenju strokovnjakov posledice visokega spolnega nagona.

Ta se sicer razlikuje od posameznika do posameznika, a imajo, po besedah Catherine Hakimove, zlasti starejši moški praviloma višji libido od starejših žensk.

Ta prepad med spolnim nagonom moških in žensk Hakimova imenuje moški seksualni deficit: moški v srednjih letih se namreč velikokrat znajdejo ob partnerki, ki izgublja zanimanje za spolnost.

Nekateri tudi v poznejših letih privlačijo mlajše ženske in to izkoristijo v smislu varanja ali ločitve in ponovne poroke. Tisti, ki tega ne zmorejo, spolne nagone zadovoljijo pri seksualnih delavkah.

Moški deficit in seksualne usluge

Na Švedskem je prostitucija smatrana kot socialna bolezen, zasnovana na neenakopravnosti spolov. Pravno se preganja tiste, ki seks kupujejo in ne one, ki ga prodajajo.

Charlotte Deogan in njeni kolegi se strinjajo s tem konceptom, njihova študija pa bo po njihovem mnenju lahko pripomogla k novim usmeritvam za izkoreninjene seksualnega dela in za vzpostavitev spolne enakopravnosti na Švedskem.

Catherine Hakim trdi nasprotno. Prepričana je, da je moški spolni deficit tako velik, da prostitucije ne bo mogoče nikoli povsem izkoreniniti. Kajti po njenih besedah bodo vedno obstajale ženske, ki bodo zadovoljevale potrebe velikodušnih gospodov in bodo služile na takšen način.

Meni, da bi bila zato namesto zakonskega pregona te dejavnosti veliko boljša opcija zaščita vseh, ki se z njo ukvarjajo, edina pot do tega pa je legalizacija in dekriminalizacija seksualnega dela in pravna ter zdravstvena zaščita tako ponudnikov kot odjemalcev.