Kako zelišča spravljamo in uporabljamo
V prejšnji številki smo pisali o tem, kdaj in katera zelišča nabiramo, tokrat poglejmo, kako kar najbolje izkoristiti zdravilno moč narave.
Odpri galerijo
Zdravilne čaje praviloma pripravljamo iz mešanice zelišč.
Kako rastline sušiti, kako jih uporabljati, koliko časa so uporabne, kako in v kakšnih količinah uporabljamo posamezne pripravke? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja smo poiskali pri zeliščarju Iztoku Luskoviču iz Zavoda Botanik v Ormožu.
Zdravilne rastline imajo mnogotere učinke, na grobo bi jih lahko delili na tiste, ki spomladi pomagajo blažiti težave pri prehladih in drugih težavah z dihali, ter tiste, ki imajo diuretične in protivnetne učinke in pomagajo pri čiščenju telesa ter blažijo različna vnetja, tudi revmatična. Glede na namembnost izberemo različne pripravke, na primer čaje, tinkture, sirupe.
»Iz rastlin, ki jih uporabljamo za blaženje težav z dihali, pripravljamo predvsem čaje oziroma tople napitke, tudi zato, ker je ob tovrstnih težavah najbolj prijetno piti toplo tekočino. Izjema so nekateri sirupi, na primer iz smrekovih vršičkov. Iz čistilnih rastlin pa pripravljamo predvsem tinkture, to je pripravek iz rastlin, namočenih v žganje. Najbolj primerno je domače žganje, pri nas recimo tropinovec, vendar mora imeti vsaj 45 % alkohola, da deluje kot topilo zdravilnih učinkovin," pojasnjuje Luskovič in doda, da mora biti razmerje med žganjem in rastlino ena proti pet, kar pomeni 200 gramov rastline na 1 liter žganja.
»Svežo rastlino oziroma njene dele narežemo, damo v steklenico in zalijemo z žganjem ter pustimo, da macerira od tri do štiri tedne na sobni temperaturi. Vmes večkrat premešamo, na koncu precedimo in nalijemo v čiste stekleničke.«
Čaje oziroma napitke pripravljamo na tri načine. Poparek dobimo, če rastlino prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati določen čas in precedimo. Prevretek pripravljamo predvsem iz korenin in skorje, pri čemer sestavine zalijemo z vodo, zavremo in pustimo vreti nekaj minut. Zadnji od napitkov je prelivek, ki ga dobimo tako, da rastlino prelijemo z vodo sobne temperature in pustimo stati predpisan čas. Običajno je to nekaj ur, najbolje čez noč. Zjutraj tekočino precedimo in segrejemo na temperaturo, primerno za pitje.
»Večino pripravkov uživamo neprekinjeno tri tedne, po trikrat na dan. To je običajna zdravilna kura, kot pravimo. Tinkturo uživamo v majhnih količinah, po eno čajno žličko trikrat dnevno, čaje uživamo po skodelicah,« pravi sogovornik, ki še pojasni, da za pripravo tinktur običajno uporabimo le eno rastlino, medtem ko za čaje uporabimo več rastlin, iz katerih pripravimo ustrezne mešanice, na primer za čiščenje ledvic, za lajšanje prehlada in podobno.
Kot smo videli, tinkture pripravljamo iz svežih rastlin, podobno velja za sirupe, rastline, ki jih bomo uporabljali za pripravo čajev, pa posušimo in ustrezno spravimo. Najbolje se bodo posušile v senci in na prepihu. »Takšne razmere so običajno na podstrešju. Velja pravilo, da mora biti posušena rastlina tako po videzu kot po barvi takšna kot sveža,« poudari Luskovič. Na opisan način sušimo cele rastline, korenine in lubje pa sušimo na soncu.
Posušene rastline spravimo v steklene kozarce ali papirnate vrečke. Uporabimo dvo- ali troslojne vrečke, kakršne se uporabljajo denimo za moko. Vrečke za kruh so pretanke, zlasti kadar rastline vsebujejo eterična olja, ki hlapijo. Posušene rastline bi bilo najbolje rezati tik pred uporabo, kar je sicer težko, če jih želimo spraviti v steklene kozarce. Zato jih narežimo na kar se da velike dele, nikar pa jih ne drobimo. Z rezanjem in drobljenjem namreč izgubljajo učinkovine. Prav tako velja, da kozarce čim manjkrat odpiramo. Zato je bolje večje rastline spravljati v vrečke, manjše pa lahko v kozarce. Vrečke zavihamo, kozarec zapremo, oboje hranimo v suhem in temnem prostoru, najbolje v shrambi, če je nimamo, pa v kuhinjski omarici.
»Zdravilnih rastlin ne nabiramo in pripravljamo na večletno zalogo, saj začnejo po enem letu izgubljati zdravilno moč,« pravi zeliščar, vendar to velja le za posušene rastline, sirupe in tinkture pa lahko uporabljamo dve leti.
Da bi kar se da izkoristili zdravilno moč rastlin, jih nabiramo v točno določenem času. »Rastline, pri katerih uporabljamo zelene dele, nabiramo pred cvetenjem, saj takrat vsebujejo največ koristnih učinkovin. Ko rastlina začne cveteti, namreč vso energijo usmeri v cvet in tako izgublja učinkovine v drugih delih, listih in steblu. Nabiramo zmeraj v lepem vremenu, najbolje dopoldan, potem ko se rosa posuši in preden nastopi najhujša vročina. Kadar nabiramo cvetove, pa velja, naj bodo odprti, kar je običajno tudi dopoldan.«
Posušene rastline morajo ohraniti videz in barvo.
Zdravilne rastline imajo mnogotere učinke, na grobo bi jih lahko delili na tiste, ki spomladi pomagajo blažiti težave pri prehladih in drugih težavah z dihali, ter tiste, ki imajo diuretične in protivnetne učinke in pomagajo pri čiščenju telesa ter blažijo različna vnetja, tudi revmatična. Glede na namembnost izberemo različne pripravke, na primer čaje, tinkture, sirupe.
»Iz rastlin, ki jih uporabljamo za blaženje težav z dihali, pripravljamo predvsem čaje oziroma tople napitke, tudi zato, ker je ob tovrstnih težavah najbolj prijetno piti toplo tekočino. Izjema so nekateri sirupi, na primer iz smrekovih vršičkov. Iz čistilnih rastlin pa pripravljamo predvsem tinkture, to je pripravek iz rastlin, namočenih v žganje. Najbolj primerno je domače žganje, pri nas recimo tropinovec, vendar mora imeti vsaj 45 % alkohola, da deluje kot topilo zdravilnih učinkovin," pojasnjuje Luskovič in doda, da mora biti razmerje med žganjem in rastlino ena proti pet, kar pomeni 200 gramov rastline na 1 liter žganja.
Tinkture pripravljamo iz svežih zeli, za čaje jih posušimo.
»Svežo rastlino oziroma njene dele narežemo, damo v steklenico in zalijemo z žganjem ter pustimo, da macerira od tri do štiri tedne na sobni temperaturi. Vmes večkrat premešamo, na koncu precedimo in nalijemo v čiste stekleničke.«
Čaje oziroma napitke pripravljamo na tri načine. Poparek dobimo, če rastlino prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati določen čas in precedimo. Prevretek pripravljamo predvsem iz korenin in skorje, pri čemer sestavine zalijemo z vodo, zavremo in pustimo vreti nekaj minut. Zadnji od napitkov je prelivek, ki ga dobimo tako, da rastlino prelijemo z vodo sobne temperature in pustimo stati predpisan čas. Običajno je to nekaj ur, najbolje čez noč. Zjutraj tekočino precedimo in segrejemo na temperaturo, primerno za pitje.
Rok trajanja omejen
»Večino pripravkov uživamo neprekinjeno tri tedne, po trikrat na dan. To je običajna zdravilna kura, kot pravimo. Tinkturo uživamo v majhnih količinah, po eno čajno žličko trikrat dnevno, čaje uživamo po skodelicah,« pravi sogovornik, ki še pojasni, da za pripravo tinktur običajno uporabimo le eno rastlino, medtem ko za čaje uporabimo več rastlin, iz katerih pripravimo ustrezne mešanice, na primer za čiščenje ledvic, za lajšanje prehlada in podobno.
Prehlade blažimo s čaji, vnetja s tinkturami.
Kot smo videli, tinkture pripravljamo iz svežih rastlin, podobno velja za sirupe, rastline, ki jih bomo uporabljali za pripravo čajev, pa posušimo in ustrezno spravimo. Najbolje se bodo posušile v senci in na prepihu. »Takšne razmere so običajno na podstrešju. Velja pravilo, da mora biti posušena rastlina tako po videzu kot po barvi takšna kot sveža,« poudari Luskovič. Na opisan način sušimo cele rastline, korenine in lubje pa sušimo na soncu.
Posušene rastline spravimo v steklene kozarce ali papirnate vrečke. Uporabimo dvo- ali troslojne vrečke, kakršne se uporabljajo denimo za moko. Vrečke za kruh so pretanke, zlasti kadar rastline vsebujejo eterična olja, ki hlapijo. Posušene rastline bi bilo najbolje rezati tik pred uporabo, kar je sicer težko, če jih želimo spraviti v steklene kozarce. Zato jih narežimo na kar se da velike dele, nikar pa jih ne drobimo. Z rezanjem in drobljenjem namreč izgubljajo učinkovine. Prav tako velja, da kozarce čim manjkrat odpiramo. Zato je bolje večje rastline spravljati v vrečke, manjše pa lahko v kozarce. Vrečke zavihamo, kozarec zapremo, oboje hranimo v suhem in temnem prostoru, najbolje v shrambi, če je nimamo, pa v kuhinjski omarici.
Običajna zdravilna kura traja tri tedne.
»Zdravilnih rastlin ne nabiramo in pripravljamo na večletno zalogo, saj začnejo po enem letu izgubljati zdravilno moč,« pravi zeliščar, vendar to velja le za posušene rastline, sirupe in tinkture pa lahko uporabljamo dve leti.
Da bi kar se da izkoristili zdravilno moč rastlin, jih nabiramo v točno določenem času. »Rastline, pri katerih uporabljamo zelene dele, nabiramo pred cvetenjem, saj takrat vsebujejo največ koristnih učinkovin. Ko rastlina začne cveteti, namreč vso energijo usmeri v cvet in tako izgublja učinkovine v drugih delih, listih in steblu. Nabiramo zmeraj v lepem vremenu, najbolje dopoldan, potem ko se rosa posuši in preden nastopi najhujša vročina. Kadar nabiramo cvetove, pa velja, naj bodo odprti, kar je običajno tudi dopoldan.«
