OKUŽBA

Grožnja javnemu zdravju: opičje koze celo pri štiriletnici

V Sloveniji je 1400 odmerkov cepiva proti tej bolezni; pri nas so najbolj nevarni klopi.
Fotografija: Grožnja javnemu zdravju FOTO: Harun Tulunay/Reuters
Odpri galerijo
Grožnja javnemu zdravju FOTO: Harun Tulunay/Reuters

Močan glavobol, visoka telesna temperatura, bolečine v želodcu in bruhanje, po petih dnevih začne oboleli krvaveti iz kože, oči, ušes, ust, sečil.

Kot da ne bi bila dovolj koronavirusna bolezen, ki nam kroji življenja že od decembra 2019, v zadnjem času poslušamo še o množici drugih bolezni, za katere še nedavno nismo niti slišali: skrivnostni hepatitis, za katerim zbolevajo otroci, opičje koze, virus Zahodnega Nila, opisane grozljive simptome povzroča virus marburg, s katerim se spopadajo v Gani in katerega gostitelji so netopirji. Za okužbo so dovzetni ljudje iz vseh starostnih skupin, smrtnost je visoka (25–88-odstotna).

Tretjina se je okužila doma

Marburg k sreči ne, so pa med nami opičje koze, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija 23. julija razglasila za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju. Število okužb v Evropi še naprej narašča: v Nemčiji so prvič zabeležili več kot 3000 primerov opičjih koz, od skupno 3025 bolnikov je večina moških.

Med obolelimi je osem žensk, dva mladostnika in štiriletna deklica. Tudi v Belgiji so prvič zabeležili primer okužbe pri ženski, po zadnjih podatkih so potrdili 546 primerov. Pri nas smo imeli do 9. avgusta 41 potrjenih primerov okužb z virusom opičjih koz; dobra tretjina primerov je bila vnesena iz tujine, dobra tretjina se je okužila v Sloveniji, za preostale kraja okužbe ni bilo mogoče opredeliti. V nekaterih državah cepiva proti tej bolezni ni dovolj oziroma zaloge kopnijo, slovenska vlada je od Evropske komisije sprejela donacijo 1400 odmerkov.

Varujmo se komarjev

Komarjevi piki niso samo srbeči, nadležni insekti lahko prenašajo bolezni, tudi virus Zahodnega Nila, ki se širi v naši soseščini: v prvem avgustovskem tednu so iz Italije poročali o 52 novih okužbah, sedem ljudi je umrlo.

Večina okuženih ljudi (80 odstotkov) ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost (to so lahko tudi simptomi zdaj že dobro znanega covida-19). V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema, navajajo na NIJZ: »Večina primerov klinično zaznane okužbe se pojavlja od sredine julija do konca septembra. Pojavljanje bolezni je odvisno od več dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev, torej komarjev, ter naravnega rezervoarja virusa, ptic.« Pri nas za zdaj okužb ni.

Pri nas niso potrdili še nobene okužbe z virusom Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji. FOTO: Reuters
Pri nas niso potrdili še nobene okužbe z virusom Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji. FOTO: Reuters

Ustavimo se še pri verjetno najbolj nevarnem bitju iz slovenskih gozdov (in travnikov): čeprav je klop majhen, lahko povzroči veliko težav, če je okužen in nas ugrizne, lahko zbolimo za lajmsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom, ki je lahko tudi smrten. Za prvo je do začetka avgusta letos zbolelo 2415 ljudi, največ v goriški regiji, za drugim pa 64, največ v primorsko-notranjski regiji. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije