RUKOLA
Grenka sopotnica na krožniku, a zelo uporabna
Pikantna zel, ki je osvojila tudi najzahtevnejše jedce, poskrbi za poseben okus številnih jedi; dodajamo jo solatam, picam, rižotam, testeninam.
Odpri galerijo
Na pico in druge jedi dodamo svežo, preden postrežemo. FOTO: Vaaseenaa/Getty Images
Rukola je sredozemska rastlina, ki so jo gojili in uporabljali že v antiki, pri nas, z izjemo Primorske, pa še pred nekaj leti ni bila posebno priljubljena. Listi po videzu spominjajo na regrat, s svojim značilnim ostrim in nekoliko grenkim okusom pa je osvojila ljubitelje novega in nenavadnega. Lahko rečemo, da je rukola eno tistih živil, ki ga ali obožujete ali pa sploh ne marate.
Bogastvo njenega okusa se bo najbolj izrazilo, če uživamo surovo, zato jo kuhanim, pečenim ali dušenim jedem običajno dodamo čisto na koncu. Cele liste naložimo na pico, lahko pa jih natrgamo ali celo nasekljamo, podobno kot peteršilj ali druga zelišča, in potresemo po rižotah, juhah, testeninah, omakah, enolončnicah ali drugih jedeh, poda se tako k mesu kot ribam.
Z listi rukole okrasimo pladenj, na katerega naložimo pršut in druge suhe mesnine ter sir, s katerimi tvori izjemno harmonijo okusov. Izvrstna je v različnih solatah v kombinaciji s katero koli zelenjavo. Ljubitelji grenkega radiča jo bodo dodali zeleni solati, izjemno dobra je v družbi paradižnika ali mešane poletne solate, v kateri poleg paradižnika kraljujejo paprika, kumare in stročji fižol. Kot vidimo v današnjem receptu, pa se dobro ujame tudi s sladkim okusom sadja. Iz rukole lahko po klasičnem receptu, to je z oljčnim oljem, česnom, parmezanom in pinjolami ali drugimi oreški, pripravimo tudi sijajen pesto, ki ga postrežemo s špageti ali drugimi testeninami.
Rukolo lahko kupimo v trgovini ali na tržnici, ker je izjemno trpežna in nezahtevna, pa jo lahko gojimo tudi na vrtu. Dobro bo uspevala tudi v loncu na balkonu, le dovolj sonca ji zagotovimo. Poznamo dve vrsti, navadno ali gojeno (Eruca sativa) in divjo (Rucola selvatica), ki ima izrazitejši okus. To si velja zapomniti, če jo bomo sejali doma. Čez zimo jo gojimo na okenski polici, ima pa to dobro lastnost, da se nenehno obrašča, če jo sproti režemo.
Pazimo, da režemo zunanje liste, notranje, tako imenovane srčne, pa pustimo. Tako bomo imeli svežo na voljo vse leto, kar ne bo le zadovoljevalo naših brbončic, ampak bo ugodno vplivalo tudi na počutje, saj je polna vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi.
Ko jo režemo, se sproti obrašča. FOTO: Vaivirga/Getty Images
Bogastvo njenega okusa se bo najbolj izrazilo, če uživamo surovo, zato jo kuhanim, pečenim ali dušenim jedem običajno dodamo čisto na koncu. Cele liste naložimo na pico, lahko pa jih natrgamo ali celo nasekljamo, podobno kot peteršilj ali druga zelišča, in potresemo po rižotah, juhah, testeninah, omakah, enolončnicah ali drugih jedeh, poda se tako k mesu kot ribam.
Z listi rukole okrasimo pladenj, na katerega naložimo pršut in druge suhe mesnine ter sir, s katerimi tvori izjemno harmonijo okusov. Izvrstna je v različnih solatah v kombinaciji s katero koli zelenjavo. Ljubitelji grenkega radiča jo bodo dodali zeleni solati, izjemno dobra je v družbi paradižnika ali mešane poletne solate, v kateri poleg paradižnika kraljujejo paprika, kumare in stročji fižol. Kot vidimo v današnjem receptu, pa se dobro ujame tudi s sladkim okusom sadja. Iz rukole lahko po klasičnem receptu, to je z oljčnim oljem, česnom, parmezanom in pinjolami ali drugimi oreški, pripravimo tudi sijajen pesto, ki ga postrežemo s špageti ali drugimi testeninami.
Po videzu spominja na regrat, jedce pa osvoji z ostrim okusom.
Rukolo lahko kupimo v trgovini ali na tržnici, ker je izjemno trpežna in nezahtevna, pa jo lahko gojimo tudi na vrtu. Dobro bo uspevala tudi v loncu na balkonu, le dovolj sonca ji zagotovimo. Poznamo dve vrsti, navadno ali gojeno (Eruca sativa) in divjo (Rucola selvatica), ki ima izrazitejši okus. To si velja zapomniti, če jo bomo sejali doma. Čez zimo jo gojimo na okenski polici, ima pa to dobro lastnost, da se nenehno obrašča, če jo sproti režemo.
Pazimo, da režemo zunanje liste, notranje, tako imenovane srčne, pa pustimo. Tako bomo imeli svežo na voljo vse leto, kar ne bo le zadovoljevalo naših brbončic, ampak bo ugodno vplivalo tudi na počutje, saj je polna vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi.
