Delovna terapija za večjo samostojnost

Delovni terapevti se združujejo v Zbornici delovnih terapevtov Slovenije – strokovnem združenju, kjer pravijo, da je težko strniti, kaj vse vključuje njihovo delo. Delovni terapevt ni le zdravstveni delavec, temveč tudi strokovni sodelavec v sistemu socialnega varstva. Promovira zdravje in dobro počutje uporabnikov vseh starosti, tako da jih vključuje v njim ljube in smiselne dejavnosti vsakodnevnega življenja, ki so povezane s skrbjo zase, delom, produktivnostjo, igro in načinom preživljanja prostega časa. Delovnega terapevta tako srečamo v bolnišnicah, rehabilitacijskih centrih, inštitutih, pri nas pa žal še vedno premalo po šolah, vrtcih, domovih za starejše, dnevnih centrih in na uporabnikovem domu.


Ker v Sloveniji 95 odstotkov ljudi nad 65 let živi doma, starost pa spremljajo oteženo gibanje, poškodbe in bolezni, si delovni terapevti in drugi strokovnjaki že več let prizadevajo za ureditev kontinuirane obravnave na domu. To veliko pomanjkljivost oziroma potrebo naj bi uredil zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo; predlog zadnje različice je bil pripravljen lani. Predsednica zbornice asist. Katarina Galof, dipl. del. terapevtka: »Ministrstvo za zdravje izvaja pilotne projekte, ki bodo podprli prehod v izvajanje zakona, s katerim bo delovni terapevt postal pomemben član tima integrirane oskrbe na domu in tako prepoznaven tudi v slovenskem prostoru.«

Terapevtov premalo

Želimo si, da bi bile delovnoterapevtske storitve dostopne čim širši populaciji, pravi sogovornica s Katedre za delovno terapijo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. »V Sloveniji imamo kronično pomanjkanje terapevtov na primarni ravni – v zdravstvenih domovih, na domovih uporabnikov, v vrtcih in rednih šolah, ki jih obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. Vse več otrok ima odločbo o posebnih potrebah, sogovornikov za zaposlitev delovnih terapevtov v vzgoji in izobraževanju na ustreznih ministrstvih pa žal nimamo. Delovni terapevti so večinoma zaposleni v bolnišnicah, na klinikah in inštitutih, medtem ko v bolj razvitih državah (Skandinavija, Velika Britanija, Nizozemska, Amerika, Kanada, Avstralija idr.) delujejo predvsem v skupnosti in podjetjih. Norveška je prva država, ki je uzakonila zaposlovanje delovnega terapevta na občinski ravni.«


Sogovornica opozarja še na eno težavo: občutno premalo delovnih terapevtov v primerjavi z zahodno Evropo. Že prva profesorica delovne terapije v Evropi Lena Borell je dejala, da se kakovost življenja prebivalstva meri po številu delovnih terapevtov na število prebivalcev v državi. V Sloveniji je približno petsto delovnih terapevtov, torej 25 na 100.000 prebivalcev, medtem ko jih je v razvitejših državah (Nemčija, Irska, Švedska, Danska …) tudi po štirikrat več. Vendar po znanju, poudarja Katarina Galof, stroka pri nas prav nič ne zaostaja za zahodom.