60 tisoč starejših Slovencev doživlja nasilje

Mag. Ksenija Ramovš, direktorica Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, poudarja, da je v naši družbi vse več starejših ljudi, ki imajo ranjeno dostojanstvo in niso deležni spoštovanja. »O tem najpogosteje ne morejo govoriti ali za to nimajo priložnosti. Pogosto so prav svojci tisti, ki izvajajo največ nasilja, od fizičnega do psihičnega. Najpogosteje se kaže kot poniževanje, izsiljevanje, grožnje, nadziranje, nasilno hranjenje, nasilno dajanje zdravil, zaklepanje, preprečevanje socialnih stikov in ekonomska odvisnost.« Dodaja, da je to nasilje večinoma nehoteno, zanj pa je najbolj kriva izgorelost svojcev, kar seveda ne pomeni, da je zato dopustno in da smo do njega lahko tolerantni. »Pomembno je, da se svojci in vsi, ki skrbijo in bdijo nad starejšimi, usposobijo za komunikacijo in sožitje z njimi. Poleg tega morajo svojci pravočasno poskrbeti tudi zase – otroci se pri skrbi za očeta izmenjujejo, občasno najamejo zunanjo pomoč in podobno –, sicer sčasoma ne zmorejo več vseh obveznosti.« Pri tem so v veliko pomoč brezplačni tečaji za družinske oskrbovalce, ki jih po več mestih pripravlja inštitut (v sodelovanju z občinami in lokalnimi strokovnjaki).

Vsi bomo stari

Na inštitutu se s to problematiko ukvarjajo tudi Tjaša Grebenšek, Ana Gorenc Vujović in Veronika Mravljak Andoljšek, ki so povedale, da je v svetu skoraj 16 odstotkov ljudi, starih 60 let in več, žrtev nasilja, in da so z raziskavo ugotovili, da nasilje v Sloveniji doživlja okoli 60.000 starejših! Na pojav nasilja imajo velik vpliv zlasti slabo telesno, duševno in čustveno zdravje žrtve, nizek dohodek in spol. Ugotavljajo, da nasilje nad starejšimi pogosto povzročajo zakonci oziroma partnerji in družinski oskrbovalci, neredko pa tudi zdravstveni in drugi strokovni delavci, ki izvajajo nego in oskrbo na domu ali v institucijah. Pred tremi leti so na inštitutu razvili izviren nacionalni program Staranje brez nasilja, ki je namenjen starostnikom in svojcem; zdaj ga izvajajo v petih regijah (koroška, osrednjeslovenska, jugovzhodna, gorenjska, zasavska). »Ker je nasilje nad starejšimi v praksi težko odkrivati, še težje pa odpravljati njegove posledice, s tem programom predvsem krepimo varovalne dejavnike – pozitivno komunikacijo, pravočasno in smotrno urejanje premoženjskih vprašanj pri starejših, ohranjanje in razvijanje socialne mreže in podobno,« pojasni Tjaša Grebenšek. »Na delavnicah se posvečamo za staranje pomembnim temam: doživljanje starejšega človeka in komunikacija, ko so odnosi težavni; skrb za varnost zunaj doma (obisk lokalnega policista); pravni vidiki varnosti starejših in premoženjska vprašanja (oporoka in druge zapuščinske zadeve). Program vključuje tudi individualno svetovanje starejšim in njihovim družinskim članom, ki so še posebno ranljivi za nasilje in potrebujejo predvsem preventivne nasvete pri preprečevanju nasilja, na primer pri urejanju dednih in premoženjskih razmerij.«