10.000 Slovencev ima parkinsonovo bolezen: prvi simptomi so skoraj vedno enaki
Danes zaznamujemo svetovni dan parkinsonove bolezni, druge najpogostejše nevrodegenerativne bolezni za alzheimerjevo. Gre za počasi napredujočo degenerativno nevrološko bolezen, ki ni ozdravljiva. Z boleznijo, za katero prej zbolijo moški, se sooča več kot 10.000 ljudi v Sloveniji, so zapisali v Društvu Trepetlika.
Parkinsonova bolezen je neozdravljiva, počasi napredujoča, degenerativna nevrološka bolezen. Njena glavna značilnost je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, kar vodi v pomanjkanje dopamina v možganih, so zapisali na spletni strani Društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika.
Z ustreznim zdravljenjem in komplementarnimi terapijami se lahko napredovanje bolezni upočasni. Bolniki in njihovi bližnji lahko pomoč in podporo dobijo tudi v omenjenem društvu, ki že od leta 1990 združuje bolnike, njihove bližnje in podporne člane. Poleg združevanja ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami je glavni namen društva predvsem izobraževanje bolnikov in njihovih svojcev o novostih s področja zdravljenja ter seznanjanju z načini lajšanja življenja bolnikov.
Kakšni so simptomi?
Bolezen se priplazi počasi, začne se z občutkom šibkosti ali blagim tresenjem glave ali rok, nato se postopoma nadaljuje z bolj razširjenimi simptomi. Ti so lahko:
• počasni, sunkoviti gibi; drsajoča hoja; upognjena drža;
• nestabilno ravnotežje; težave pri vstajanju iz sedečega položaja;
• nenehni gibi palca in kazalca, kot da bi »štel denar«;
• nerazločen govor; glas je oslabel in monoton;
• v poznejšem obdobju težave pri požiranju;
• pri hudih primerih okorel trup in udi; okamenel izraz na obrazu in strmeč pogled brez mežikanja.
Po podatkih društva je v Evropi 1,2 milijona, po svetu pa 6,3 milijona bolnikov s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi. Ljudje najpogosteje zbolijo po 60. letu starosti, pri 10 odstotkih bolezen odkrijejo pred 50. letom starosti. Ker za diagnozo ni preprostega testa, diagnosticiranje lahko traja tudi več let.
Najbolj vidni motorični simptomi so tresenje, upočasnjenost gibov, okorelost, motnje ravnotežja, manj znani nemotorični simptomi pa so depresija, utrujenost, demenca in apatija. Vlogo pri nastanku bolezni lahko imajo tako genetski kot tudi okoljski dejavniki, so še zapisali.
Osebje klinike za nevrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor bo pripravilo stojnico, na kateri bodo mimoidoče ozaveščali o tej bolezni.
