Vodni svetovi v naši galaksiji

Voda je ključna za življenje, najnovejše raziskave pa kažejo, da je je polno po vsej galaksiji. Po ocenah strokovnjakov ima Rimska cesta od 200 do 400 milijard zvezd. Zdaj že vemo, da imajo številne lahko tudi po več različnih planetov. Novoodkriti planeti zunaj našega sončnega sistema, eksoplaneti, ki so srednje velikosti ali večji od Zemlje, so tudi tisti, ki imajo veliko vode.


Nekateri med temi eksotičnimi svetovi, ki so od dva- do štirikrat večji od Zemlje, je imajo tudi do 50 odstotkov, kažejo raziskovanja. Naš domači planet Zemlja glede na svojo težo vsebuje le 0,2 odstotka vode. »Podatki, ki smo jih zbrali in proučili, kažejo, da je kar okrog 35 odstotkov znanih planetov zunaj našega sončnega sistema, ki so večji kot Zemlja, bogatih z vodo,« pravi znanstvenik in raziskovalec Li Zeng z oddelka za proučevanje Zemlje in planetarnih znanosti pri ugledni univerzi Harvard. In nadaljuje: »Presenečeni smo bili, ko smo ugotovili, da je toliko vodnih svetov v naši galaksiji.«


Zeng je s sodelavci analiziral podatke, ki jih je zbral Nasin Keplerjev vesoljski teleskop. Ta je odkril 70 odstotkov od 4000 zdaj potrjenih znanih planetov zunaj našega sončnega sistema. Nekatere od teh zbranih podatkov je prispevalo tudi vesoljsko plovilo Evropske vesoljske agencije, imenovano Gaia. Raziskovalci so ugotovili, da so manjši planeti najverjetneje kamniti, večji pa so vodni.


»Toda niso samo poplavljene različice povečane Zemlje. Gre za vodo, a ne takšno, kot je običajna na našem planetu. Temperature na površinah takih planetov dosežejo tudi 200 ali celo 300 stopinj Celzija. Tako je lahko površina obdana in zakrita z vodno paro, ki prevladuje v atmosferi, voda v tekoči obliki pa je v spodnjih plasteh. Še globlje se lahko pričakuje preoblikovanje vode v led pod visokim pritiskom. In šele nato seveda sledi kamnito jedro,« sklene znanstvenik.


»Presenetljivo je, da so ti skrivnostni tuji svetovi bogati s tako veliko količino vode,« dodaja Sara Seager, znana raziskovalka tujih svetov s prestižnega Inštituta za tehnologijo v ameriški zvezni državi Massachussetts. Znanstvenica ima tudi pomembno vlogo pri novem vesoljskem observatoriju TESS.


Tega, ki bo opazoval in beležil prehode tujih svetov, je Nasa v vesolje izstrelila pred kratkim. Napravo so že začeli preizkušati, od nje pričakujejo številna nova in zanimiva odkritja. Še več se pričakuje od skoraj devet milijard dolarjev vrednega vesoljskega teleskopa Jamesa Webba, ki naj bi po številnih težavah in odlogih v vesolje poletel leta 2021.


Naslednji korak pri raziskovanju teh planetov je preučevanje, ali zares vsebujejo vodo. Prav to namreč vzbuja upanje, da bodo nekoč na njih odkrili tudi življenje. To bi se utegnilo razviti v plasteh blizu površja, seveda v primernih razmerah.