Varnostni svet ZN končno sprejel resolucijo o Gazi
Varnostni svet ZN je danes po tednu dni pogajanj med diplomati v New Yorku sprejel resolucijo o Gazi, ki so jo predlagali Združeni arabski emirati. Za resolucijo, ki zahteva varno in neovirano dostavo humanitarne pomoči v velikem obsegu in ustvarjanje pogojev za trajno prekinitev sovražnosti, je glasovalo 13 držav, vzdržali pa sta se Rusija in ZDA.
Združeni arabski emirati so predlog resolucije pripravili že konec prejšnjega tedna, uvodoma pa je zahtevala premirje oziroma prekinitev ognja na območju Gaze. To je bilo nesprejemljivo za Izrael, ki vztraja, da bo vojno končal šele po uničenju skrajnega palestinskega gibanja Hamas, in za ZDA, ki v Varnostnem svetu običajno zagovarjajo interese Izraela.
Vendar pa Washington ni bil kategorično proti vsaki resoluciji Varnostnega sveta, zato so se pogajanja nadaljevala. Ta teden so večkrat preložili že napovedana glasovanja o predlogu resolucije.
Končni izdelek, ki je plod dolgotrajnih usklajevanj in pogajanj, je po mnenju nekaterih kritikov precej razvodenel, ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas-Greenfield pa je zatrdila, da gre za trdno resolucijo, ki jo podpirajo tudi arabske države.
Večina članic ZN si sicer želi takojšnje prekinitve spopadov v Gazi in ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je danes opozoril na to, ko je tik pred glasovanjem o predlogu resolucije predlagal dopolnilo v tej smeri. Amandma je dobil podporo desetih članic Varnostnega sveta, štiri so se vzdržale, ZDA pa so znova izkoristile pravico veta. Varnostni svet je nato glasoval o predlogu resolucije, ki je bila ob vzdržanem glasu ZDA in Rusije sprejeta s 13 glasovi podpore.
Kaj zahteva resolucija?
Resolucija od vseh vpletenih strani zahteva, da dovolijo in omogočijo uporabo vseh poti za dostavo humanitarne pomoči v Gazo, predvideva pa tudi imenovanje posebnega koordinatorja ZN za humanitarno pomoč, ki bo »v sodelovanju s sprtimi stranmi« nadziral vse dobave pomoči v Gazo. To pomeni, da bo tudi Izrael lahko preverjal, da tovornjaki ZN na območje ne dovažajo orožja.
Izraelski zunanji minister Eli Cohen je takoj po glasovanju v Varnostnem svetu sporočil, da bo Izrael iz varnostnih razlogov še naprej izvajal inšpekcije humanitarne pomoči. Izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan pa je dodal, da »Združenim narodom ni mogoče zaupati, da bodo nadzorovali prihajajočo pomoč«.
Resolucija naj bi sicer sprva vsebovala zahtevo po takojšnji prekinitvi spopadov, vendar pa so to na vztrajanje ZDA izključili. Izključili so tudi obsodbo vseh kršitev mednarodnega humanitarnega prava, vključno z brezobzirnimi napadi na civiliste in civilne objekte.
Veleposlanica ZDA je zavrnila kritike o razvodeneli resoluciji in jo označila za »žarek upanja v morju nepredstavljivega trpljenja«. Zagotovila je, da si ZDA od samega začetka konflikta prizadevajo za omilitev humanitarne krize in dostavo pomoči v Gazo, osvoboditev talcev in zaščito nedolžnih civilistov. Izrazila pa je nezadovoljstvo, ker Varnostni svet ni neposredno obsodil napada Hamasa na Izrael.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je po glasovanju dejal, da je resnični problem izraelska ofenziva v Gazi, ki ustvarja ogromne ovire za dostavo humanitarne pomoči. »Problem je način, kako Izrael vodi svojo ofenzivo. Humanitarna prekinitev ognja je edini način za zadovoljitev nujnih potreb prebivalcev Gaze in konec njihove nočne more,« je dejal.
Veleposlanica Združenih arabskih emiratov Lana Nuseibeh pa je po glasovanju ocenila, da besedilo resolucije ni popolno, ker lahko razmere v Gazi izboljša samo prekinitev ognja. »Nikoli se ne bomo naveličali pozivov k prekinitvi ognja. Za to si bomo prizadevali še naprej,« je zagotovila.
Tudi palestinski veleposlanik pri ZN Rijad Mansur je v odzivu znova pozval k takojšnjemu premirju, resolucijo pa je sicer ocenil kot »korak v pravo smer«.
Namestnik veleposlanika Kitajske Dai Bing, ki je glasoval za resolucijo, je njen sprejem pozdravil, čeprav prilagoditve niso izpolnile pričakovanj njegove države. Izrazil je upanje, da bo resolucija omogočila hitrejšo in obsežnejšo dostavo humanitarne pomoči. »Vendar pa je to odvisno od tega, ali bo učinkovito uresničena,« je dejal.
Vojna v Gazi je izbruhnila 7. oktobra, ko so pripadniki palestinskega gibanja Hamas v napadu na Izrael ubili okoli 1140 ljudi in zajeli 250 talcev, večinoma civilistov. Silovit izraelski odgovor je na palestinski strani na območju Gaze zahteval že več kot 20.000 življenj, kjer so med ubitimi večinoma ženske in otroci.
