VESOLJE
Trenutek, ko bo na Mars poletel mini helikopter
Z novo napravo bi iz ptičje perspektive lahko odkrili marsikaj novega.
Odpri galerijo
Helikopter ima vse potrebno za delovanje na Marsu, tudi sončne celice, ki polnijo litij- ionske baterije, pa seveda kamero. FOTO: Nasa
Ameriška vesoljska agencija Nasa se je odločila, da bo na krovu nove velike robotske sonde, roverja Mars 2020, tudi majhen helikopter. Po načrtih naj bi mobilna sonda proti rdečemu planetu poletela julija 2020 in se na površino spustila februarja 2021; helikopterček bo prikazal možnost uporabnosti letalnih naprav na površini Marsa.
»Nasa ima bogato zgodovino različnih vesoljskih prvencev,« je izjavil nedavno imenovani in najmlajši direktor Jim Bridenstine. Helikopter ima velik znanstveni potencial v raziskovanju tega planeta, je dodal.
Prva dela za ta program so se začela leta 2013, in sicer kot tehnološki razvojni projekt pri Nasinem središču JPL, laboratoriju za reaktivne pogone. Namen je bil dokazati, da lahko velike stvari pridejo v majhnih paketih, kar je vodilo v štiri leta testiranja in spreminjanja 1,8 kilograma težke napravice. Njen kockasto oblikovan trup je dolg 15 centimetrov. Na vrhu sta dva propelerja, vsak se vrti v nasprotno smer. V stokrat redkejši atmosferi Marsa od zemeljske se vrtita s 3000 obrati na minuto, kar je približno desetkrat večja hitrost od tiste na Zemlji.
Helikopter ima vse za delovanje na Marsu, tudi sončne celice, ki polnijo litij-ionske baterije, kamero visoke ločljivosti, komunikacijski sistem, mehanizme za ogrevanje. Tako lahko naprava preživi mrzle noči na rdečem planetu. A preden bo začel leteti nad površino planeta, mora seveda priti do tja. Naprava bo pritrjena na spodnji del ogrodja velike sonde, s katero bo morala preživeti izstrelitev, potovanje po medplanetarnem prostoru in seveda najzahtevnejši del: mehki pristanek na površini četrtega planeta. Mimogrede: na Zemlji lahko helikopter leta do 12.000 metrov visoko. Atmosfera Marsa ima samo en odstotek gostote te na Zemlji in ustreza njeni gostoti na višini 30.000 metrov.
Ko bo rover na Marsovem površju, bo na primernem kraju sprostil mikro helikopter iz ogrodja matične sonde in ga postavil na površino. Ko bo imelo plovilce napolnjene baterije, bodo poveljniki na Zemlji dali ukaz za prvi samostojni polet. Poskusni program bo trajal 30 dni in bo vključeval do pet poletov, ki bodo postopoma potekali na večjih razdaljah in trajali dlje. Prvič bo samo vzletel tri metre visoko in lebdel kakšnih 30 sekund, nato naj bi preletel tudi več sto metrov in bil v zraku 90 sekund.
Nasa je namenila 23 milijonov dolarjev za izvedbo programa, ki velja za visoko tveganega, a lahko seveda prinese veliko koristi. Če ne bo uspešen, to ne bo vplivalo na nalogo matične sonde Mars 2020. Če pa bo, bodo imeli helikopterji prihodnost kot majhni nizkoleteči izvidniki in letalne naprave in bodo omogočili vpogled v kraje, kamor druge gibljive sonde nimajo dostopa. Da se vidi, kaj je za naslednjim hribom, je pomembno tudi za bodoča raziskovalna vozila.
Zdaj imajo raziskovalci dober pogled iz orbite, z dodano dimenzijo ptičjega pogleda, ki jo bo dal Marsov helikopter, pa bodo bodoči raziskovalci odkrili še marsikaj neznanega, novega, skrivnostnega o rdečem planetu. Morda tudi kaj o obstoju nekdanjega ali celo zdajšnjega življenja. Miloš Krmelj
»Nasa ima bogato zgodovino različnih vesoljskih prvencev,« je izjavil nedavno imenovani in najmlajši direktor Jim Bridenstine. Helikopter ima velik znanstveni potencial v raziskovanju tega planeta, je dodal.
Prva dela za ta program so se začela leta 2013, in sicer kot tehnološki razvojni projekt pri Nasinem središču JPL, laboratoriju za reaktivne pogone. Namen je bil dokazati, da lahko velike stvari pridejo v majhnih paketih, kar je vodilo v štiri leta testiranja in spreminjanja 1,8 kilograma težke napravice. Njen kockasto oblikovan trup je dolg 15 centimetrov. Na vrhu sta dva propelerja, vsak se vrti v nasprotno smer. V stokrat redkejši atmosferi Marsa od zemeljske se vrtita s 3000 obrati na minuto, kar je približno desetkrat večja hitrost od tiste na Zemlji.
Helikopter ima vse za delovanje na Marsu, tudi sončne celice, ki polnijo litij-ionske baterije, kamero visoke ločljivosti, komunikacijski sistem, mehanizme za ogrevanje. Tako lahko naprava preživi mrzle noči na rdečem planetu. A preden bo začel leteti nad površino planeta, mora seveda priti do tja. Naprava bo pritrjena na spodnji del ogrodja velike sonde, s katero bo morala preživeti izstrelitev, potovanje po medplanetarnem prostoru in seveda najzahtevnejši del: mehki pristanek na površini četrtega planeta. Mimogrede: na Zemlji lahko helikopter leta do 12.000 metrov visoko. Atmosfera Marsa ima samo en odstotek gostote te na Zemlji in ustreza njeni gostoti na višini 30.000 metrov.
Rover Mars 2020 bo proti rdečemu planetu poletel julija 2020. FOTO: Nasa
Ko bo rover na Marsovem površju, bo na primernem kraju sprostil mikro helikopter iz ogrodja matične sonde in ga postavil na površino. Ko bo imelo plovilce napolnjene baterije, bodo poveljniki na Zemlji dali ukaz za prvi samostojni polet. Poskusni program bo trajal 30 dni in bo vključeval do pet poletov, ki bodo postopoma potekali na večjih razdaljah in trajali dlje. Prvič bo samo vzletel tri metre visoko in lebdel kakšnih 30 sekund, nato naj bi preletel tudi več sto metrov in bil v zraku 90 sekund.
Nasa je namenila 23 milijonov dolarjev za izvedbo programa, ki velja za visoko tveganega, a lahko seveda prinese veliko koristi. Če ne bo uspešen, to ne bo vplivalo na nalogo matične sonde Mars 2020. Če pa bo, bodo imeli helikopterji prihodnost kot majhni nizkoleteči izvidniki in letalne naprave in bodo omogočili vpogled v kraje, kamor druge gibljive sonde nimajo dostopa. Da se vidi, kaj je za naslednjim hribom, je pomembno tudi za bodoča raziskovalna vozila.
Zdaj imajo raziskovalci dober pogled iz orbite, z dodano dimenzijo ptičjega pogleda, ki jo bo dal Marsov helikopter, pa bodo bodoči raziskovalci odkrili še marsikaj neznanega, novega, skrivnostnega o rdečem planetu. Morda tudi kaj o obstoju nekdanjega ali celo zdajšnjega življenja. Miloš Krmelj
