TOKIO

Transseksualka ni starš lastnega otroka

Višje sodišče o Japonkinih starševskih pravicah. Ena hči je zakonsko njena, druga, rojena po menjavi spola, pa ne.
Fotografija: Ena je mati obeh, ena pa le ene hčere. FOTO: Reuters, Kyodo
Odpri galerijo
Ena je mati obeh, ena pa le ene hčere. FOTO: Reuters, Kyodo

Japonsko višje sodišče je razsodilo, da transseksualna ženska pravno gledano ne more biti starš lastnega otroka. Ženska, ki se je rodila kot moški, je za oploditev uporabila svoje seme, pridobljeno še pred menjavo spola, s katerim je in-vitro zanosila njena partnerica, s katero imata zdaj dva otroka, poroča japonski časnik Kyodo News. Da je sodba še bolj bizarna, je poskrbelo sodišče, ki je odločilo, da je prva hči, rojena pred ženskino zakonsko in operativno spremembo spola, njena zakonska hči, druga hči, rojena po menjavi spola, pa pravno gledano ni.

Starš brez pravic

Družinsko sodišče je že prej razsodilo, da je mati otrok in ženskina partnerica zakonska mati deklic zaradi dejstva, ker ju je rodila, medtem ko transseksualne ženske (ki je strogo biološko gledano njun oče) ni priznalo za starša deklic. Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da v japonskem pravu ni ničesar, kar bi priznavalo njene starševske pravice. Transseksualna ženska, ki je spol uradno zamenjala pred štirimi leti, se je na odločitev pritožila, a od višjega sodišča dobila morda še bolj nenavadno razsodbo.

Japonska je edina članica G7, skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav na svetu, v njej so še Britanija, Francija, Italija, Kanada, Nemčija in ZDA, ki ne priznava istospolnih porok. Po pisanju časnika Japan Times japonski zakoni od človeka, ki želi zakonsko spremeniti spol, zahtevajo, da si da pri tem kirurško odstraniti spolne organe, s katerimi se je rodil; takšno prakso ostro kritizirajo organizacije za človekove pravice. Tako ni nenavadno, da se številni pripadniki japonske skupnosti LGTB o svoji spolni usmerjenosti ne izrekajo javno. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije