Razkrita skrivnost! Nessie ni pošast, ampak ...

So znanstveniki po stoletjih ugibanj vendarle rešili uganko? Pošast iz škotskega jezera Loch Ness je morda orjaška jegulja, menijo strokovnjaki, ki so nedavno ugotavljali biološko raznovrstnost v jezeru. No, za podobo Nessie je krivih več velikanskih jegulj, ki tu pa tam pokukajo na površje in s svojo mogočno pojavo vsem naženejo strah v kosti..
Biologi tako na podlagi opravljenih raziskav DNK ponujajo povsem racionalno razlago: iz zloglasnega jezera so odvzeli več sto vzorcev vode, jih analizirali ter odkrili številne sledove DNK, ki pripadajo jeguljam, a nobenega, ki bi ga lahko pripisali plazilcem. Med vzorci je nekaj takšnih, ki jih niso mogli natančno opredeliti, a nikakor ne gre za domnevnega pleziozavra, na katerega je še najbolj spominjala domnevna pošast; možnost obstoja pleziozavra v jezeru je znanost opustila že zdavnaj, saj bi moral velikanski morski kuščar večkrat na dan na površje po zrak, zato bi ga gotovo videvali redno. Odkrili niso niti jesetra, velikega soma ali grenlandskega morskega psa, ki bi lahko zbujal strah, pojasnjuje strokovnjak za genetiko in vodja raziskave Neil Gemmell z univerze Otago na Novi Zelandiji.

Mit bo preživel

Kanček dvoma tako vendarle ostaja, toda mit o Nessie, ki se je vpisal celo v Guinnessovo knjigo rekordov, bi bilo treba vendarle opustiti, poudarjajo strokovnjaki. Kljub temu bo legenda o pošasti, ki naj bi jo v globokem jezeru prvič uzrli in ukrotili v šestem stoletju, zagotovo živela naprej. Od takrat naj bi jo opazili še najmanj tisočkrat, Nessie pa velja za eno najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti: mnogi namreč obiščejo jezero v upanju, da bodo za trenutek uzrli skrivnostno bitje, ki že tako dolgo buri duhove tudi filmarjev in drugih umetnikov. Nessie si je v zadnjih desetletjih prislužila celo naslovne vloge v filmih, dokumentarcih in serijah.