DRAGO
Primite se za denarnico: na Hrvaškem za pivo tudi 6 evrov
Hrvaška postala draga destinacija, čeprav po številu gostov rušijo rekorde, pol milijona jih je več kot lani.
Odpri galerijo
Pivo na hrvaški obali je ponekod lahko drago. FOTOgrafiji: Guliver/Getty images
ZAGREB – Na dopustu na Hrvaškem so v zadnjih letih turistični ponudniki vztrajno višali cene tako nastanitev kot ponudbe v restavracijah. Desetdnevni ali tedenski družinski dopust v srednje urejenem kampu, seveda s prečudovitim toplim morjem, ki se po analizah Pomorskega inštituta v Kotorju v Črni gori vsako leto segreje za 0,6°C, nas bo stal najmanj 1500 evrov. Infrastruktura se v letih ni kaj prida spremenila, prav tako nimajo kolesarskih stez tako kot mi ne, lokalne ceste pa so podobno razdrapane.
Po drugi strani so cene v restavracijah, sladoleda in hitre prehrane v turistično najbolj obleganih središčih v Istri, na Hvaru, v Dubrovniku ... poletele v nebo. Sezona gre h koncu, a za kos najbolj navadne pice, ki jo bomo pojedli na sprehodu, bomo lahko odšteli kar pet evrov, za pivo tudi šest, sobe pod 80 na noč ne bomo tako zlahka našli.
A čeprav hrvaški turizem beleži rekorde, se oglašajo trezne glave in opozarjajo, da vlada v resnici nima dolgoročne strategije njegovega razvoja.
Hrvaška je namreč poleg najlepšega in toplega morja v Evropi privabila goste tudi zaradi razmer v Turčiji in na Bližnjem vzhodu. A v Tuniziji se denimo položaj umirja, letalske povezave pa niso bile še nikoli tako poceni kot danes.
Če si nekaj mesecev vnaprej zamislimo potovanje na Kanarske otoke, bomo za povratno vozovnico odšteli do 150 evrov. A naj takoj opozorimo tiste, ki modrujejo, da lahko vozovnico dobimo tudi za 50 evrov, kar je sicer res, a to v resnici ni povprečna cena, ampak sreča in izjema in če jo zakupimo vsaj pol leta prej za izven sezone.
Hrvati bodo letos ob koncu sezone našteli morda več kot 11 milijonov turistov in morda 60 milijonov prenočitev, kar so vrtoglave številke.
A infrastruktura ne sledi rasti turistov, zlasti ob poletni suši imajo na nekaterih predelih vzdolž jadranske obale težave z dobavo vode. Da ne govorimo o požarih, ki letos sicer niso povzročili toliko škode kot v prejšnjih sezonah. Zlasti strokovnjake bega, da že več kot polovico postelj ponujajo zasebniki prek spletnih portalov.
Tudi iz istrskih mest, ki so v poletni sezoni najbolj oblegana, gostinci tarnajo, da turisti ne zapravijo prav preveč. V Rovinju, ki je veljal za najdražje mesto v Istri, mi je domačinka povedala, da je poleti pretirana gneča: »Gostje pa zapravijo manj, kot bi si mi želeli. Včasih so bili poulični lokali okoli tržnice zjutraj polni gostov, ki so srebali kavo, zdaj imam občutek, da dlje premišljujejo, ali se bodo usedli ali ne.«
V Poreču pa mi je lani domačinka, ki izposoja športne rekvizite, povedala, da jih zlasti skrbi, »ker sezone kljub vsem danostim še nismo raztegnili na devet ali deset mesecev«.
Hrvaška beleži rekordno število turistov, ki pa zapravijo manj, kot bi domačini želeli.
Po drugi strani so cene v restavracijah, sladoleda in hitre prehrane v turistično najbolj obleganih središčih v Istri, na Hvaru, v Dubrovniku ... poletele v nebo. Sezona gre h koncu, a za kos najbolj navadne pice, ki jo bomo pojedli na sprehodu, bomo lahko odšteli kar pet evrov, za pivo tudi šest, sobe pod 80 na noč ne bomo tako zlahka našli.
A čeprav hrvaški turizem beleži rekorde, se oglašajo trezne glave in opozarjajo, da vlada v resnici nima dolgoročne strategije njegovega razvoja.
Hrvaška je namreč poleg najlepšega in toplega morja v Evropi privabila goste tudi zaradi razmer v Turčiji in na Bližnjem vzhodu. A v Tuniziji se denimo položaj umirja, letalske povezave pa niso bile še nikoli tako poceni kot danes.
Če si nekaj mesecev vnaprej zamislimo potovanje na Kanarske otoke, bomo za povratno vozovnico odšteli do 150 evrov. A naj takoj opozorimo tiste, ki modrujejo, da lahko vozovnico dobimo tudi za 50 evrov, kar je sicer res, a to v resnici ni povprečna cena, ampak sreča in izjema in če jo zakupimo vsaj pol leta prej za izven sezone.
Hrvati bodo letos ob koncu sezone našteli morda več kot 11 milijonov turistov in morda 60 milijonov prenočitev, kar so vrtoglave številke.
A infrastruktura ne sledi rasti turistov, zlasti ob poletni suši imajo na nekaterih predelih vzdolž jadranske obale težave z dobavo vode. Da ne govorimo o požarih, ki letos sicer niso povzročili toliko škode kot v prejšnjih sezonah. Zlasti strokovnjake bega, da že več kot polovico postelj ponujajo zasebniki prek spletnih portalov.
6,134.526 prenočitevsmo po podatkih HTZ Slovenci ustvarili na Hrvaškem od januarja do vključno julija. Po prihodih so zabeležili največ, skoraj 1,5 milijona Nemcev, na drugem mestu smo Slovenci s skoraj milijon prihodi, sledijo Avstrijci, Poljaki, Čehi.
Tudi iz istrskih mest, ki so v poletni sezoni najbolj oblegana, gostinci tarnajo, da turisti ne zapravijo prav preveč. V Rovinju, ki je veljal za najdražje mesto v Istri, mi je domačinka povedala, da je poleti pretirana gneča: »Gostje pa zapravijo manj, kot bi si mi želeli. Včasih so bili poulični lokali okoli tržnice zjutraj polni gostov, ki so srebali kavo, zdaj imam občutek, da dlje premišljujejo, ali se bodo usedli ali ne.«
V Poreču pa mi je lani domačinka, ki izposoja športne rekvizite, povedala, da jih zlasti skrbi, »ker sezone kljub vsem danostim še nismo raztegnili na devet ali deset mesecev«.
