Ledeni človek si je pomagal z akupunkturo

Ötzi, najstarejša in najbolj znana evropska mumija – leta 1991 so ga lučaj od avstrijsko-italijanske meje našli pohodniki, prva ga je zagledala leta 2016 preminula Ljubljančanka Magdalena Mohar Jarc –, si je pomagal z obliko predzgodovinskega zdravljenja, o tem pričajo tetovaže na njegovem telesu, sporočajo raziskovalci.

Nenavadni vzorci, ki so jih odkrili okoli sklepov na njegovih posmrtnih ostankih, so dokaz o uporabi sofisticiranega sistema zdravljenja. Nekatere črte in pike so okoli točk, ki so tradicionalno v rabi pri akupunkturi, z njimi naj bi si ledeni človek lajšal bolečine v sklepih, zlasti gležnjih in zapestjih ter križu.
 

Enainšestdeset tetovaž

Ötzi, mumificiran v ledu, je umrl pred okoli 5300 leti. Posmrtne ostanke lovca iz bakrene dobe od odkritja proučujejo znanstveniki in odkrivajo nove podrobnosti o ledenem človeku. Ekipe raziskovalcev vsakokrat razkrijejo kaj novega, in to že 30 let. Tako so denimo odkrili, da ga je smrtno zadela puščica, ki je poškodovala živec v rami in pretrgala glavno žilo. Ledeni človek je izkrvavel v nekaj minutah.

Tetovaže, majhne zareze na koži, v katere so vtrli oglje, so s kamero prvič odkrili leta 2015. Prve vzorce so zagledali na rebrih, na desni strani spodaj, to so prve tetovaže na sprednjem delu trupa. Skupno so jih našteli kar 61, razdeljene so v 19 skupin. Albert Zink z inštituta za raziskovanje mumije v Bolzanu v Italiji, je eden od raziskovalcev, ki so proučevali Ötzija in odkritja popisali v nedavno objavljenem poročilu. Zdravljenje v času ledenega človeka je bilo presenetljivo dobro razvito, pravi Zink.

Dosedanje raziskave so pokazale, da je Ötzi užival in s sabo prenašal različne pripravke za različna obolenja, za katerimi je trpel. Med njegovimi stvarmi so tako našli sledi vrste lesne gobe, ki ima protivnetne in antibiotične vsebnosti, v želodcu so našli sledi praproti, s katero se je boril proti črevesnim zajedavcem. To kaže, da je bil del kulture, ki je poznala anatomijo in delovanje bolezni, a ni znano, kako učinkovito je bilo tovrstno zdravljenje.


»Skrbno smo ocenili različna zdravstvena stanja ledenega človeka, tudi bolezni sklepov, gastrointestinalne težave in kalcifikacijo žil, ter jih primerjali s položajem in številom tetovaž,« je zapisal vodja študije v razpravi, objavljeni v publikaciji International Journal of Paleopathology. »Zaradi odkritja medicinsko učinkovitih gob in rastlin menimo, da sta bila skrb za obolele in zdravljenje običajna v njegovem času.«
 

Bojevnik ali lovec

Ledeni človek je bil star 46 let, ko je umrl, ob njegovih posmrtnih ostankih so našli oblačila in predmete, tudi orožje. Živel je v bakreni dobi, med letoma 3350 in 3100 pred našim štetjem. Raziskovalci njegove posmrtne ostanke temeljito proučujejo, lotili so se tudi želodca oziroma njegove vsebine. Tako so razvozlali, da je bil njegov zadnji obrok kozorogovo meso. S sabo je prenašal lok, tok s puščicami in bakreno sekiro, arheologi menijo, da je bil lovec ali bojevnik, ki je umrl v spopadu z rivalskim plemenom.


Imel je rjave lase in oči, visok je bil 159 centimetrov, imel je artritis, laktozno intoleranco in gliste, nagnjen je bil k boleznim srca, imel je karies in čir na želodcu. Njegove dobro ohranjene posmrtne ostanke hranijo v posebej zanj izdelani hladilni komori v južnotirolskem muzeju arheologije, v kateri je stalna temperatura minus šest stopinj Celzija.

Obiskovalci muzeja si mumijo lahko ogledajo skozi majhno okno. Ob njej stoji model ledenega človeka, ki sta ga z uporabo tridimenzionalnih podob posmrtnih ostankov ter forenzične tehnologije izdelala nizozemska umetnika Alfons in Adrie Kennis.