ASTEROID
Jutranji obiskovalec ni bil navadna vesoljska skala
Pred petimi leti naj bi v atmosferi razpadel prvi medzvezdni asteroid.
Odpri galerijo
Oumuamua naj bi prišel z ene oziroma celo dveh zvezd. FOTO: Wikipedija
Prvi medzvezdni asteroid, ki je pred petimi leti treščil v Zemljino atmosfero, naj bi bil drugi znani medzvezdni obiskovalec našega sončnega sistema. Vse kaže, da naj bi bili ti medzvezdni obiskovalci bolj običajni, kot so domnevali doslej.
Prvi znani medzvezdni obiskovalec iz velikih vesoljskih globin je leta 2017 odkriti cigarasto oblikovan objekt, imenovan Oumuamua, kar v havajskem jeziku pomeni oddaljeni sel. Vesoljski strokovnjaki so ugotovili izvor tega 400 metrov dolgega skrivnostnega nebesnega telesa glede na njegovo hitrost in način potovanja: prišel naj bi z ene oziroma celo dveh zvezd. Dr. Avi Loeb, predstojnik oddelka za astronomijo na univerzi Harvard, je takrat izrazil pričakovanje, da bi bili manjši medzvezdni obiskovalci pogostejši. Zdaj je skupaj s harvardskim študentom Amirjem Sirajem namignil, da so zaznali medzvezdni meteor, še enega znanega obiskovalca našega sončnega sistema iz medzvezdnega prostora. Strokovnjaka sta analizirala podatke, zbrane v katalogu središča, ki se ukvarja z objekti, zaznanimi v bližini Zemlje, z uporabo različnih senzorjev, s katerimi razpolaga ameriška vlada. Osredotočila sta se na hitre meteorite, ker je ravno hitrost tista, ki kaže, da meteor ni gravitacijsko povezan s soncem in ne izvira v našem Osončju. Bilo je 9. januarja 2014 na višini 18,7 kilometra v bližini Papue Nove Gvineje oziroma otoka Manus, ko je meteor s premerom 0,9 metra potoval izjemno hitro, s kar 216.000 kilometri na uro, in ob vstopu v Zemljino atmosfero razpadel kot že mnogi pred njim. A kot kaže nova raziskava, ta zgodnji jutranji obiskovalec ni bil navadna vesoljska skala, kajti prišel je iz medzvezdnega prostora. Njegova velika hitrost kaže, da je dobil gravitacijski pospešek iz nekega planetarnega sistema ali zvezde na območju naše galaksije, Rimske ceste.
Znanstvenika sta analizirala podatke zadnjih 30 let. Ne le da sta odkrila ta meteor, našla sta še dva druga, ki sta potovala s tako veliko hitrostjo. Vendar je bila orbita enega taka, da očitno ni šlo za medzvezdni izvor, o drugem pa nista povsem prepričana. Na podlagi odkritega menita, da je možnost pojava medzvezdnega meteorita na vsakih 30 let in da je kar precej takih nebesnih teles v kubični enoti ene astronomske enote naše galaksije. Ena astronomska enota (1 AU) predstavlja povprečno razdaljo med Zemljo in Soncem, ki znaša 150 milijonov kilometrov.
Siraj in Loeb sta še pripomnila, da bi z analizo gorečih plinastih ostankov medzvezdnih meteorjev v atmosferi razkrili pogled na kemično sestavo teh vesoljskih obiskovalcev iz res velikih vesoljskih globin. V prihodnosti nameravajo vesoljski strokovnjaki vzpostaviti opozorilni sistem, ki bo samodejno usmeril teleskope na meteorje, ko bodo ti z veliko hitrostjo potovali skozi atmosfero, hkrati pa naj bi omogočal spoznavanje njihove kemične sestave.
Vsakih 30 let se lahko pojavi medzvezdni meteorit.
Prvi znani medzvezdni obiskovalec iz velikih vesoljskih globin je leta 2017 odkriti cigarasto oblikovan objekt, imenovan Oumuamua, kar v havajskem jeziku pomeni oddaljeni sel. Vesoljski strokovnjaki so ugotovili izvor tega 400 metrov dolgega skrivnostnega nebesnega telesa glede na njegovo hitrost in način potovanja: prišel naj bi z ene oziroma celo dveh zvezd. Dr. Avi Loeb, predstojnik oddelka za astronomijo na univerzi Harvard, je takrat izrazil pričakovanje, da bi bili manjši medzvezdni obiskovalci pogostejši. Zdaj je skupaj s harvardskim študentom Amirjem Sirajem namignil, da so zaznali medzvezdni meteor, še enega znanega obiskovalca našega sončnega sistema iz medzvezdnega prostora. Strokovnjaka sta analizirala podatke, zbrane v katalogu središča, ki se ukvarja z objekti, zaznanimi v bližini Zemlje, z uporabo različnih senzorjev, s katerimi razpolaga ameriška vlada. Osredotočila sta se na hitre meteorite, ker je ravno hitrost tista, ki kaže, da meteor ni gravitacijsko povezan s soncem in ne izvira v našem Osončju. Bilo je 9. januarja 2014 na višini 18,7 kilometra v bližini Papue Nove Gvineje oziroma otoka Manus, ko je meteor s premerom 0,9 metra potoval izjemno hitro, s kar 216.000 kilometri na uro, in ob vstopu v Zemljino atmosfero razpadel kot že mnogi pred njim. A kot kaže nova raziskava, ta zgodnji jutranji obiskovalec ni bil navadna vesoljska skala, kajti prišel je iz medzvezdnega prostora. Njegova velika hitrost kaže, da je dobil gravitacijski pospešek iz nekega planetarnega sistema ali zvezde na območju naše galaksije, Rimske ceste.
Znanstvenika sta analizirala podatke zadnjih 30 let. Ne le da sta odkrila ta meteor, našla sta še dva druga, ki sta potovala s tako veliko hitrostjo. Vendar je bila orbita enega taka, da očitno ni šlo za medzvezdni izvor, o drugem pa nista povsem prepričana. Na podlagi odkritega menita, da je možnost pojava medzvezdnega meteorita na vsakih 30 let in da je kar precej takih nebesnih teles v kubični enoti ene astronomske enote naše galaksije. Ena astronomska enota (1 AU) predstavlja povprečno razdaljo med Zemljo in Soncem, ki znaša 150 milijonov kilometrov.
Z analizo gorečih plinastih ostankov medzvezdnih meteorjev v atmosferi bi lahko razkrili pogled na kemično sestavo teh vesoljskih obiskovalcev iz velikih vesoljskih globin. FOTO: Guliver/Getty Images
Siraj in Loeb sta še pripomnila, da bi z analizo gorečih plinastih ostankov medzvezdnih meteorjev v atmosferi razkrili pogled na kemično sestavo teh vesoljskih obiskovalcev iz res velikih vesoljskih globin. V prihodnosti nameravajo vesoljski strokovnjaki vzpostaviti opozorilni sistem, ki bo samodejno usmeril teleskope na meteorje, ko bodo ti z veliko hitrostjo potovali skozi atmosfero, hkrati pa naj bi omogočal spoznavanje njihove kemične sestave.
