Zgodbe kamnite pokrajine Krasa z Brkini

Projekt Evropske destinacije odličnosti (Eden), ki teče že 10. leto, spodbuja razvoj trajnostnega turizma v Evropi in izpostavlja manjše, a zanimive destinacije, ki ponujajo pristna doživetja in omogočajo odkrivanje bogate lokalne turistične ponudbe.

Evropska mreža European Destinations of Excellency se je leta 2015 razširila z novimi destinacijami, ki so se prijavile na tekmovanje s tematiko Kulturni turizem. V finalni izbor za območje Slovenije sta se uvrstili destinaciji Krasa in Brkinov s projektom Zgodbe kamnite pokrajine Krasa z Brkini.

»Razveseljivo pri tej kandidaturi je bilo sodelovanje več občin, ki so jim skupne kraška pokrajina in kultura, kraške jame in druge naravne danosti,« je ob izidu znamke zapisal etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je tudi ambasador projekta Eden. »V tej naravni sceneriji se odvijajo številne zgodbe in vsebine, ki segajo v različna obdobja zgodovinskega razvoja, od sodobnih kulturnih prizadevanj do pričevanj iz prazgodovine. Pokrajina ima še eno svojo podobo v podzemlju kraških jam, zgodbe pripovedujejo prazgodovinska gradišča, v Lipici je rojstni kraj lipicanca, kralja konjev, dediščina kamnitega kraškega stavbarstva ima še posebno sporočilo prav v Štanjelu, od koder je tudi upodobitev na tokratni znamki.«

Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu, prepoznavno po starem jedru. Ime je dobil po zavetniku cerkve sv. Danijelu. Vrhunec razvoja je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju, iz tega obdobja izvira večina arhitekturnih značilnosti stavb.


Med svetovnima vojnama je Štanjelu vtisnil pečat arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani. Njegovo 20-letno delo v kraju zajema številne posege, ki skupaj kažejo arhitektovo vizijo nadgraditve obstoječih prostorskih odlik naselja z rešitvami, ki jih narekuje sodobni vsakdanjik. Genius loci – duh kraja – in njegovo ohranjanje sta bili glavni arhitektovi obvezi pri vseh posegih v prostor, hkrati je uporabljal takrat najsodobnejše tehnologije.

Posegi v staro naselje so bili usmerjeni v njegovo prilagoditev potrebam sodobnega življenja. Obnova objektov z uvedbo njihove nove rabe dodatno kaže na arhitektovo daljnovidnost in inovativnost pri pristopu k dediščini. V tistem času je razmišljal o dostopnosti naselja za avtomobilski promet z ureditvijo sistema dostopov. Lotil se je tudi enega glavnih problemov kraških naselji, vodne oskrbe.


Med drugo svetovno vojno je bilo naselje delno požgano, grad pa močno poškodovan. Revitalizacija jedra in obnova gradu sta se začeli v 60. letih prejšnjega stoletja in se nadaljujeta še danes. Po drugi svetovni vojni se je na ravnini pod starim jedrom razvil novejši del naselja.