OSLOVSKI KAŠELJ

Zdravstvena težava, ki v Sloveniji povzroča vse več sivih las. Število primerov se povečuje

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so letos do 1. februarja prejeli 65 prijav primerov oslovskega kašlja, kar je več kot polovica vseh, ki so jih zabeležili lani.
Fotografija: Simbolična slika FOTO: Dr_microbe Getty Images
Odpri galerijo
Simbolična slika FOTO: Dr_microbe Getty Images

Tako kot v več drugih državah tudi v Sloveniji po podatkih NIJZ narašča število primerov oslovskega kašlja. V UKC Ljubljana so bili v zadnjem mesecu hospitalizirani trije otroci z oslovskim kašljem, med njimi dva dojenčka. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel ob tem poudarja pomen cepljenja in preventive.

Kot so za STA pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, sta bila med hospitaliziranimi otroki z oslovskim kašljem, ki so jih v zadnjem mesecu obravnavali na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, dva dojenčka, ki proti oslovskemu kašlju nista bila cepljena, in en otrok, ki je bil cepljen osnovno, ni pa bil cepljen ponovno.

»Bolezen pri vseh poteka tipično s hudimi napadi kašlja, zaenkrat brez dodatnih zapletov. Pri vseh treh je bila bolezen prepoznana v fazi, ko antibiotično zdravljenje ni več učinkovito za omilitev bolezni, približno od dva do tri tedne po začetku bolezni,« so navedli. Antibiotično zdravljenje namreč po njihovih navedbah pomaga pri omilitvi bolezni v prvem tednu, ko še ni napadov kašlja in imajo bolniki samo blage respiratorne simptome, ki se ne razlikujejo od virusnih okužb dihal.

Otroke sicer zdravijo simptomatsko, s kisikom po potrebi, dojenčke pa opazujejo zaradi možnih zapletov – denimo zaradi napadov s pomodrevanjem, ki bi trajali dolgo časa, s padcem zasičenosti kisika v krvi in padcem pulza. V tem primeru bi bili potrebni premestitev v intenzivno enoto in mehanska ventilacija, so dodali.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so jih objavili na svojih spletnih straneh, so letos do 1. februarja prejeli 65 prijav primerov te bolezni, kar je več kot polovica vseh, ki so jih zabeležili lani. Kot so navedli, je o povečanem številu prijav oslovskega kašlja po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni v zadnjem mesecu poročalo tudi več evropskih držav.

Zelo nalezljiva bolezen dihal

Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri, so pojasnili na NIJZ.

Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebno ogroženi, na NIJZ priporočajo tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti. Cepljenje nosečnic namreč povzroči nastanek protiteles, ki se prek posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem, ki se začne pri treh mesecih. Nosečnice se lahko v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja cepijo pri svojem izbranem zdravniku, cepijo pa tudi nekateri ginekologi.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije