Zdravniki bežijo k zasebnikom, za paciente dolge čakalne dobe
Odkar ne velja več interventni zakon za skrajševanje čakalnih dob, po katerem so bile vse storitve tudi plačane, se pri tistih storitvah, ki so bile črtane s seznama, zapleta. Številnim pacientom, ki so že imeli datum za poseg ali operacijo za letos, tako dodelijo drug termin čez leto ali celo leto in pol. Čakalne dobe se zanje torej nepričakovano izjemno podaljšajo.
Med takšnimi storitvami je operacija sive mrene, na katero je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) 1. avgusta, ko je prenehal veljati interventni zakon za plačilo vseh opravljenih posegov, čakalo 9308 ljudi, med njimi 5573 nedopustno dolgo. Ta podatek uvršča operacijo sive mrene na tretje mesto po številu nedopustno dolgo čakajočih pacientov, in sicer za ultrazvok vratnih žil in preiskavo EMG. Kljub temu operacije sive mrene ni na seznamu storitev, ki so še naprej plačane po realizaciji, tam tudi ni prvih okulističnih pregledov. To pomeni, da je delo okulistov že dva meseca in pol omejeno na letni program, ki pa ne zadostuje za vse paciente ali ni ustrezno razporejen med izvajalce.
Na vrsti čez leto in pol
»V čakalni knjigi za operacijo sive mrene imamo vpisanih skoraj 600 pacientov. Najmanj tretjina med njimi ima sivo mreno na obeh očesih. Datum za operacijo so imeli do novega leta, a te po novem ne bi bile plačane. Dajemo jim nove termine in jih obveščamo, da so zaradi vladne uredbe prenaročeni,« je povedal Boštjan Drev, dr. med., spec. oftalmolog-kirurg, iz Očesnega centra Vidim v Celju. Med veljavnostjo interventnega zakona je center delo več kot podvojil; opravil je več prvih pregledov in tako diagnosticiral tudi več bolnikov. Od avgusta operacije prestavljajo, prav tako so se podaljšale čakalne dobe za prvi pregled.
Center Vidim ima dovolj kadra – kar osem zdravnikov, specialistov oftalmologije – ki pa pacientov na čakalnem seznamu zdaj ne morejo operirati, saj ZZZS posegov ne bo plačal, zato obravnavajo samoplačnike.
Tudi nekateri drugi koncesionarji morajo paciente s sivo mreno prestavljati na poznejše datume. Vse drugo, pravi direktor Kirurškega sanatorija Rožna dolina Robert Cugelj, pa je na seznamu storitev, ki jih plača ZZZS po realizaciji, in težav ni. V državnih bolnišnicah pa medtem ne vedo, ali bodo lahko izvedli letni program operacij po pogodbi z ZZZS ali ne, saj nimajo dovolj zdravnikov, smo izvedeli. Nekateri zdravniki so se namreč že prezaposlili k zasebnikom. Med storitvami, ki niso na seznamu po interventnem zakonu in so torej omejene, sta tudi implantacija aortne zaklopke in nekatere dermatološke storitve.
»Vsak dan nas pokliče 60 ljudi z napotnico, ki jih nimamo kam vpisati, saj nimamo toliko programa. Paciente poskušamo preusmeriti v bolnišnice Celje, Novo mesto, Postojna, Trbovlje. Absolutno nikomur ne rečemo, naj bo samoplačnik. Ko je veljal interventni zakon, smo delali, kolikor smo zmogli. Če bi rekli, da smo takrat delali 100-odstotno, delamo zdaj 7-odstotno za sredstva ZZZS,« pojasni dermatolog prof. dr. Igor Bartenjev iz Dermatologije Bartenjev v Ljubljani, ki pravi, da imajo od ZZZS le še toliko programa, da izvajajo nujne storitve.
Interventni zakon je podpiral, a meni, da bi moral vsebovati regulativo in nadzor kakovosti. Kako naprej? »V času interventnega zakona je bila izdana masa napotnic za specialistične preglede, ki še niso uporabljene. Jeseni se bodo pojavile zelo velike težave pri zagotavljanju ambulantnega zdravstvenega varstva, ljudje bodo ostali pred vrati. Tega ne bo mogoče rešiti brez drugih zavarovalnic in dodatnih zavarovanj,« meni.
9308 ljudi je avgusta čakalo na operacijo sive mrene.
Z doplačilom takoj
»Odkar je premalo zmogljivosti v javnem sektorju, se je pri nas povečalo število bolnikov,« je povedal kardiolog Marko Gričar iz Zdravstvenega centra Lorena v Ljubljani, kjer dela okoli 70 zdravnikov specialistov. Njihovi bolniki so tako zavarovanci zasebnih zavarovalnic kot samoplačniki. Koncesije zdravstveni center nima, torej za denar iz javnih sredstev ne delajo.
»ZZZS nikoli ni plačeval vseh storitev. To je tako, kot da bi imeli s kasko zavarovanim avtomobilom nesrečo oktobra, a vam zavarovalnica ne bi povrnila stroškov, ker je čez leto že porabila ves denar za škode. Javni zdravstveni sistem ne more dobro delovati, če zaslužim kot specialist operater v najvišjem plačnem razredu 14 evrov na uro, pa še vse mogoče ovire nam postavljajo. Noben gradbinec ni tako poceni kot zdravnik. Zdravniki zdaj odhajajo iz bolnišnic in se zaposlujejo drugje. Bolniki pridejo v javnem sistemu z napotnico na vrsto sredi leta 2024, če pa plačajo 16 evrov dodatnega zavarovanja, so pri nas na vrsti tako rekoč takoj,« pojasni.
Meni, da bi vprašanje čakalnih dob v Sloveniji rešili zelo hitro, če bi odpravili koncesije in za javni denar dovolili delati vsem izvajalcem z licenco, prostori in opremo ter dovoljenjem za delo od ministrstva. »Če bomo delali vsi, čakalnih vrst ne bo več,« je prepričan Gričar.
Datum za operacijo so imeli do novega leta, a te po novem ne bi bile plačane.
