RAZOČARANJE
Zaman posekal svoje najlepše lipe
Razočaranje nad licitacijo lesa v Slovenj Gradcu. Zaslužil le toliko, kot bi navrgla prodaja za drva.
Odpri galerijo
Jože Jeromel, vodja licitacije, je ponosen na vse večjo odmevnost prireditve. FOTO: Ivan Praprotnik
VELENJE – Poklical nas je Ivan Pečovnik iz Črnove pri Velenju, upokojeni strojevodja, ki si je penzijo prislužil kot mašinist na rudniški železnici. »V gozdu sem imel nekaj lepih lip, revirni gozdar Edvard Kugler mi je predlagal, naj jih poskušam ponuditi na licitaciji v Slovenj Gradcu. Pri tem je rekel, da bo nekaj malega stroškov, a da bo prevoz zastonj,« je uvodoma povedal Pečovnik. Prosil je znanca, naj mu poseka lipe. »Trije hlodi so bili zares lepi, skupaj so namerili za 3,67 kubičnega metra lesa.«
S tovornjakom so jih odpeljali na tradicionalno licitacijo najlepših hlodov najplemenitejših in zlasti najbolj iskanih lesov, kar jih raste v slovenskih gozdovih.
Gre za prestižno prireditev, ki jo je že trinajstič organiziralo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov, zavodom za gozdove in družinskim podjetjem Tiama, d. o. o., ki ga vodi Klavdija Jeromel.
Trinajstega februarja letos je tako 566 lastnikov gozdov na Slovenjgraško pripeljalo rekordnih 3706 hlodov v skupni izmeri 3724,15 kubičnega metra lesa. Za ilustracijo: na lanski licitaciji je bilo 3094 hlodov, na prvi pred 13 leti pa 890.
Med najbolj iskanimi so hlodi gorskega javorja, oreha, gorskega bresta pa hrasta gradna, macesna, češnje, hruške, kostanja, ki so zanimivi za pohištveno in specialno glasbeno industrijo. Lipa ni najbolj cenjeni les, kljub temu je Pečovniku uspelo prodati svoje tri hlode. A za kakšno ceno?
»Gozdar mi je rekel, da je prevoz zastonj in da bo nekaj malega stroškov za licitacijo. Potem so mi prevoz obračunali po 10 evrov za kubik, za licitacijo pa 14 evrov za kubik. Skupaj sem plačal dobrih 90 evrov, od prodaje hlodov mi je ostalo natanko 250 evrov.«
Pečovnik bi dobil toliko, če bi lipe prodal za drva, ki so po 70 evrov za kubični meter. »Za ta denar se mi jih ni splačalo niti posekati.«
Edvard Kugler pa nam je odgovoril, da je Pečovnika opozoril, da bodo stroški, da pa naj se o vsem, tudi o ceni prevoza in licitacije, pogovori z organizatorjem, s podjetjem Tiama, d. o. o.
Nato smo še enkrat poklicali Pečovnika, povedal je: »Kugler mi je zagotovil, da bo prevoz zastonj. Da pa bo nekaj malega stroškov licitacije. Predstavljal sem si pet evrov za kubik.«
Trenutno je najbolj iskan javor rebraš: »To ni vrsta, ampak napaka v rasti javorja, ki pa ima izjemno estetsko noto, zato takšno povpraševanje.« Tako je bil najdražji hlod gorskega javorja prodan za 15.389 evrov. Hlod gorskega bresta pa za 5319 evrov.
V tabeli, ki so nam jo poslali iz podjetja Tiama, lipe sploh ni. Tudi gozdarji in lesarji so nam potrdili, da lipa v tem pogledu ni tako zanimiva. Stroški prevoza in licitacije, 10 oziroma 14 evrov na kubični meter, niso previsoki, ampak znosni, običajni. Zato je morda nastal nesporazum zaradi stroškov, poznavalci so nam zatrdili, da nihče ni želel nikogar naplahtati.
Jeromel je potrdil, da 90 odstotkov lesa prodajo po višjih cenah od tržne. »Tudi kar ostane, odkupimo po tržnih cenah. Za kubični meter nikoli ne odštejemo manj kot 70 evrov.« Pečovnik je za svoje hlode lipe dobil 92,6 evra za kubični meter, kar je malo nad ceno drv. Ne prav veliko, za to se mu ni splačalo posekati lip in jih peljati v Slovenj Gradec. A pri licitaciji nihče ne zagotavlja, da boš kaj prodal. In zlasti ne za koliko. Po drugi strani bi bilo smiselno, da bi organizatorji močno in transparentno poudarili stroške prevoza in licitacije ter se izognili tovrstnim nesporazumom. Da bi dojeli tudi tisti, ki bodo peljali hlode na licitacijo prvič.
»Pripravljamo jo pet mesecev. Stroški najema in priprave prostora, dokumentacije, kataloga, organizacije prevozov in drugega so zelo visoki,« poudari Jeromel in priznava, da za osnovne stroške licitacije odštejejo nekaj deset tisoč evrov. Organizatorjem nekaj zagotovo ostane, a licitacija zagotovo tudi ni biznis.
S tovornjakom so jih odpeljali na tradicionalno licitacijo najlepših hlodov najplemenitejših in zlasti najbolj iskanih lesov, kar jih raste v slovenskih gozdovih.
Gre za prestižno prireditev, ki jo je že trinajstič organiziralo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov, zavodom za gozdove in družinskim podjetjem Tiama, d. o. o., ki ga vodi Klavdija Jeromel.
3706 hlodov so lastniki gozdov ponudili kupcem na letošnji 13. licitaciji vrednejšega lesa sortimentov v Slovenj Gradcu.
Trinajstega februarja letos je tako 566 lastnikov gozdov na Slovenjgraško pripeljalo rekordnih 3706 hlodov v skupni izmeri 3724,15 kubičnega metra lesa. Za ilustracijo: na lanski licitaciji je bilo 3094 hlodov, na prvi pred 13 leti pa 890.
Med najbolj iskanimi so hlodi gorskega javorja, oreha, gorskega bresta pa hrasta gradna, macesna, češnje, hruške, kostanja, ki so zanimivi za pohištveno in specialno glasbeno industrijo. Lipa ni najbolj cenjeni les, kljub temu je Pečovniku uspelo prodati svoje tri hlode. A za kakšno ceno?
»Gozdar mi je rekel, da je prevoz zastonj in da bo nekaj malega stroškov za licitacijo. Potem so mi prevoz obračunali po 10 evrov za kubik, za licitacijo pa 14 evrov za kubik. Skupaj sem plačal dobrih 90 evrov, od prodaje hlodov mi je ostalo natanko 250 evrov.«
Pečovnik bi dobil toliko, če bi lipe prodal za drva, ki so po 70 evrov za kubični meter. »Za ta denar se mi jih ni splačalo niti posekati.«
Edvard Kugler pa nam je odgovoril, da je Pečovnika opozoril, da bodo stroški, da pa naj se o vsem, tudi o ceni prevoza in licitacije, pogovori z organizatorjem, s podjetjem Tiama, d. o. o.
Nato smo še enkrat poklicali Pečovnika, povedal je: »Kugler mi je zagotovil, da bo prevoz zastonj. Da pa bo nekaj malega stroškov licitacije. Predstavljal sem si pet evrov za kubik.«
Več tujih kot domačih kupcev
Eden od pobudnikov in vodja licitacije Jože Jeromel nam je povedal, da je slovenjgraška licitacija prestižnega lesa zagotovo največja v srednji Evropi. »V Avstriji imajo dve, ki skupaj ne dosegata polovične količine lesa naše. V prvih letih smo imeli polovico domačih in polovico tujih kupcev, letos pa je ponudbe oddalo 39 kupcev; 18 Slovencev, 10 Avstrijcev, štirje Nemci in Italijani, dva hrvaška in en madžarski. Vsako leto je več tujcev, kar pomeni, da se glas o naši licitaciji širi.«Trenutno je najbolj iskan javor rebraš: »To ni vrsta, ampak napaka v rasti javorja, ki pa ima izjemno estetsko noto, zato takšno povpraševanje.« Tako je bil najdražji hlod gorskega javorja prodan za 15.389 evrov. Hlod gorskega bresta pa za 5319 evrov.
V tabeli, ki so nam jo poslali iz podjetja Tiama, lipe sploh ni. Tudi gozdarji in lesarji so nam potrdili, da lipa v tem pogledu ni tako zanimiva. Stroški prevoza in licitacije, 10 oziroma 14 evrov na kubični meter, niso previsoki, ampak znosni, običajni. Zato je morda nastal nesporazum zaradi stroškov, poznavalci so nam zatrdili, da nihče ni želel nikogar naplahtati.
Jeromel je potrdil, da 90 odstotkov lesa prodajo po višjih cenah od tržne. »Tudi kar ostane, odkupimo po tržnih cenah. Za kubični meter nikoli ne odštejemo manj kot 70 evrov.« Pečovnik je za svoje hlode lipe dobil 92,6 evra za kubični meter, kar je malo nad ceno drv. Ne prav veliko, za to se mu ni splačalo posekati lip in jih peljati v Slovenj Gradec. A pri licitaciji nihče ne zagotavlja, da boš kaj prodal. In zlasti ne za koliko. Po drugi strani bi bilo smiselno, da bi organizatorji močno in transparentno poudarili stroške prevoza in licitacije ter se izognili tovrstnim nesporazumom. Da bi dojeli tudi tisti, ki bodo peljali hlode na licitacijo prvič.
»Pripravljamo jo pet mesecev. Stroški najema in priprave prostora, dokumentacije, kataloga, organizacije prevozov in drugega so zelo visoki,« poudari Jeromel in priznava, da za osnovne stroške licitacije odštejejo nekaj deset tisoč evrov. Organizatorjem nekaj zagotovo ostane, a licitacija zagotovo tudi ni biznis.
