Vojaki Tadeju vsako leto prižgejo svečko

Pred 17 leti je družina Puncer iz Spodnjih Gorč pri Braslovčah v prometni nesreči izgubila sina. Zgodila se je na Celjskem in vzela tri mlada življenja. Takrat 21-letni Tadej Puncer je služil vojaški rok na Gorenjskem, v Alpskem izvidniškem vodu gorskega bataljona v vojašnici na Bohinjski Beli. Samo še za tri dni bi se vrnil na Bohinjsko Belo, poslovit se od vojašnice, ki je za nekaj časa postala njegov drugi dom, pa je imela usoda drugačne načrte.
 

Črpal znanje, moč in pogum

Prejeli smo zahvalno pismo, ki ga je Tadejev oče Jožef Puncer, naš dolgoletni naročnik, že posredoval v Vojašnico Bohinjska Bela. Začne se takole: »V teh dneh, ko se vsepovsod prižigajo lučke, ko zadiši po praznikih, ko se zbirajo družine in prijatelji … Koliko staršev zaman čaka, da njihov sin, da njihova hči potrka na vrata.«

Kot pove, je bil njegov sin neizmerno ponosen, da je služil vojaški rok v Alpskem izvidniškem vodu gorskega bataljona v vojašnici na Bohinjski Beli: »Črpal je znanje, moč in pogum od svojih poveljnikov, prijateljev, sovojakov izvidnikov.«

Družina, ki je v prometni nesreči izgubila sina, se ob vsakem obisku groba nemo sprašuje, zakaj: »Včasih nam življenje naloži bremena, nam postavlja preizkušnje, a ko vzame tisto najdragocenejše, mlado življenje, ostaneš prazen, nemočen, da bi lahko dojel dokončnost usode.« In ko družina ob prvem novembru obišče grob, tam vsako leto gori svečka, na kateri piše: »V spomin, Slovenska vojska.«
 

Droben plamen blaži bolečino

»Ta drobni plamen blaži našo bolečino. Kljub velikemu pomanjkanju sredstev za vojsko in velikokrat nerazumevanju politike za potrebe za normalno delovanje sistema ostaja naša Slovenska vojska srčna. Hvala vam za to iz vsega srca,« se vojakom javno zahvaljuje Jožef Puncer.
Pravi še, da so si vsako leto želeli obiskati Bohinjsko Belo, »kraj, kjer je bil naš Tadej srečen. Letos nam je to uspelo in v nekaj urah smo doživeli delček vsakdanjika naše Slovenske vojske, zdaj vemo, zakaj je bil Tadej tako ponosen, da je vojak izvidnik.

V očeh nadporočnika Davida Justina, njegovega poveljnika, je zažarela iskra, ko je pripovedoval o časih, ko so v vojašnico prihajali mladi vojaki, o dneh, ko so mladi fantje postajali možje. Poveljniki so jim dajali delček sebe, znanje, moč, pogum in ljubezen do domovine, generaciji za generacijo.«
 

Pohvala v časih, polnih kritike

In tako se Tadejev oče v časih, ko vsi nekaj kritiziramo, ko preveč hitimo in se pogosto ne ustavimo niti toliko, da bi si vzeli čas za tiste, ki jih imamo najraje, zahvaljuje vsem, ki v gorenjski vojašnici ohranjajo spomin na njegovega sina: poveljniku 132. Gorskega polka Bohinjske Bele podpolkovniku Simonu Lindiču, namestniku poveljnika majorju Primožu Savinšku, nadporočniku Davidu Justinu ter višjemu štabnemu vodniku Aleksandru Zupanu, za organizacijo pa se zahvaljuje še nadporočnici Mojci Flerin Drevenšek, tudi najboljši športnici v Slovenski vojski leta 2019.


Kajti vsi našteti, še pravi Jožef Puncer, dajejo s svojim delom in sočutjem »upanje, da je svet boljši, kot se včasih zdi«.