GASILKA IN POL
V hribih si polni baterije za boj z ognjem
Karmen Ledinek, finalistko za naj gasilko, kolegi opisujejo kot izjemno pogumno. Pri sedmih letih je šla na prigovarjanje prijateljice na gasilske vaje – in ostala.
Odpri galerijo
Karmen Ledinek pred svojim drugim domom, lokoviškim gasilskim domom. FOTO: Osebni arhiv
LJUBLJANA – Da je gasilstvo nekaj, kar človeku, ko se enkrat poda v te vode, zleze globoko pod kožo, se strinja mnogo gasilcev, poklicnih in prostovoljnih, in nič drugačna ni tokratna finalistka za naj gasilko Karmen Ledinek.
Med 12 finalistk je mlado gasilko iz vasice Lokovica v bližini Velenja izbrala petčlanska strokovna žirija, ki je med 35 prijavljenimi članicami različnih prostovoljnih gasilskih društev izbirala tiste, ki so jih najbolj prepričale z opisom vrednot, zaslug in delovanja v gasilskem društvu.
Karmen je svet gasilstva očaral že zelo zgodaj. Komaj sedem let je imela, ko je na družinski piknik prišla njena prijateljica, ki se je že urila v gasilskih vrstah, in jo povabila, naj se ji pridruži. »Nekega dne sem nato šla z njo na vaje, in to je bilo to,« se zasmeje Karmen, ki si brez gasilstva ne predstavlja več življenja. »Sprva sem hodila zaradi družbe, druženja, pozneje pride tudi občutek zadovoljstva, ko nekomu pomagaš. Zelo lepo je videti človeško dobroto, kako vsi stopijo skupaj, ko je treba komu pomagati,« pravi Karmen, ki deluje v domačem PGD Lokovica, ta ravno letos praznuje častitljivih 110 let obstoja.
A ni ji bilo vedno lahko. »Moja prva intervencija je bila, ko je stricu prav te prijateljice, ki me je spravila h gasilcem, gorel marof. To je bilo zelo težko in na meni je pustilo močan pečat,« pravi mlada gasilka, ki jo njeni kolegi iz PGD Lokovica opisujejo kot izjemno pogumno in srčno. »A na intervenciji te preplavi neki pozitivni adrenalin in odzoveš se čisto drugače, kot bi se sicer. Razmišljaš samo o tem, kako boš pomagal, šele pozneje, ko se umiriš in začneš razmišljati, pride vse za tabo.
A ostane občutek, da si nekomu pomagal, in to odtehta vse,« pojasni 27-letnica, ki jo je gasilstvo tako zelo prevzelo, da svoje uniforme še dolgo dolgo ne namerava obesiti na klin. In ne le pomoč sočloveku, Karmen ima tudi veliko željo po izobraževanju. Tako je denimo že pred leti opravila tečaj za mentorico mladine in kmalu postala predsednica mladinske komisije društva, opravila je tudi tečaje za radijske zveze, bolničarko in nosilko izolirnega dihalnega aparata, letos je pridobila še čin gasilska častnica.
V hribih si Karmen napolni baterije. Pogosto se odpravi na najvišjo točko Šaleške doline, Smrekovec. FOTO: Osebni arhiv
Med 12 finalistk je mlado gasilko iz vasice Lokovica v bližini Velenja izbrala petčlanska strokovna žirija, ki je med 35 prijavljenimi članicami različnih prostovoljnih gasilskih društev izbirala tiste, ki so jih najbolj prepričale z opisom vrednot, zaslug in delovanja v gasilskem društvu.
Od 23. julija do 10. avgusta boste bralci Slovenskih novic z glasovnico, objavljeno v časopisu Slovenske novice, ter na spletni strani promo.delo.si/najgasilka lahko glasovali za naj gasilko, razglasili pa jo bomo 14. avgusta.
Karmen je svet gasilstva očaral že zelo zgodaj. Komaj sedem let je imela, ko je na družinski piknik prišla njena prijateljica, ki se je že urila v gasilskih vrstah, in jo povabila, naj se ji pridruži. »Nekega dne sem nato šla z njo na vaje, in to je bilo to,« se zasmeje Karmen, ki si brez gasilstva ne predstavlja več življenja. »Sprva sem hodila zaradi družbe, druženja, pozneje pride tudi občutek zadovoljstva, ko nekomu pomagaš. Zelo lepo je videti človeško dobroto, kako vsi stopijo skupaj, ko je treba komu pomagati,« pravi Karmen, ki deluje v domačem PGD Lokovica, ta ravno letos praznuje častitljivih 110 let obstoja.
5000 evrov bo prejelo društvo, iz katerega prihaja zmagovalka.
A ni ji bilo vedno lahko. »Moja prva intervencija je bila, ko je stricu prav te prijateljice, ki me je spravila h gasilcem, gorel marof. To je bilo zelo težko in na meni je pustilo močan pečat,« pravi mlada gasilka, ki jo njeni kolegi iz PGD Lokovica opisujejo kot izjemno pogumno in srčno. »A na intervenciji te preplavi neki pozitivni adrenalin in odzoveš se čisto drugače, kot bi se sicer. Razmišljaš samo o tem, kako boš pomagal, šele pozneje, ko se umiriš in začneš razmišljati, pride vse za tabo.
A ostane občutek, da si nekomu pomagal, in to odtehta vse,« pojasni 27-letnica, ki jo je gasilstvo tako zelo prevzelo, da svoje uniforme še dolgo dolgo ne namerava obesiti na klin. In ne le pomoč sočloveku, Karmen ima tudi veliko željo po izobraževanju. Tako je denimo že pred leti opravila tečaj za mentorico mladine in kmalu postala predsednica mladinske komisije društva, opravila je tudi tečaje za radijske zveze, bolničarko in nosilko izolirnega dihalnega aparata, letos je pridobila še čin gasilska častnica.
