V Celovcu se zanimajo za cviček

LJUBLJANA – Leta 2015 je več kot 90 odstotkov vinogradnikov obdelovalo vinograde, manjše od enega hektarja. Število parcel z 200 ali 500 trtami se manjša, vinarji pa se starajo, njihova povprečna starost je okoli 60 let. V Sloveniji opustimo dva ali tri vinograde na dan, večino na tradicionalnih vinogradniških območjih.
 

Raje v vinograd kot na morje

Nekoč davno pred osamosvojitvijo je bilo v Sloveniji okoli 23.000 hektarjev vinogradov in menda skoraj 40.000 vinogradnikov. Na Dolenjskem, v Posavju, Beli krajini, na Krasu, na Štajerskem in v Prlekiji je imel vsakdo, ki je v vasi kaj pomenil ali pa je hotel kaj postati, vinograd. Na nobenem srečanju možakarjev v vaški gostilni beseda ni šla mimo trte in pridelanega vina.

Številni so se poleti raje odpravili v vinograd kot na morje, zapravili vse prihranke za urejanje zidanice in trt. Čeprav se splačalo tako ali tako ni nikoli.



V letu osamosvojitve smo za trto skrbeli le še na 16.735 hektarjih. Če k temu prištejemo nekaj tisoč neregistriranih, je bilo skupaj morda 20.000 hektarjev vinogradov.

Danes jih je registriranih le še 15.839 hektarjev, morda je treba prišteti le nekaj ohišnih, a tudi ti, najbolj domači, izginjajo. Po zadnjih podatkih statističnega urada je lani v Sloveniji raslo 61,147.000 trt, kar 20 milijonov več kot ob osamosvojitvi. Število trt se sicer na površino povečuje, toda po drugi strani je pridelek na trto v omenjenem obdobju upadel z 2,5 kilograma na 1,8 kilograma grozdja.

 

»Več v tiskani izdaji. Dobite jo v bližnji trafiki, v aplikaciji na pametnih telefonih in tablicah ali pa jo naročite v e-trafiki«.