POSEK VRB
Urejanje Podpeškega jezera v prid turizmu, ne naravi
Posek vrb ob jezeru nepotreben, meni predsednik Ribiške družine Barje.
Odpri galerijo
Delo je opravljeno.
FOTO: BOJAN PERGOVNIK
Krimsko oziroma Podpeško jezero, ki je del Krajinskega parka Ljubljansko barje, je kot naravno jezero naravni spomenik in zaščiteno, a se poleti spremeni v zelo obiskano kopališče. Občina Brezovica želi z ureditvijo okolice in potrebne infrastrukture vzpostaviti red, hkrati pa jezero spremeniti v še bolj vabljivo turistično točko. A nad njenimi načrti vsi niso navdušeni.
Bojan Pergovnik, predsednik Ribiške družine Barje, ki ima z državo sklenjeno koncesijsko pogodbo o upravljanju ribjega življa v Krimskem jezeru, nam je povedal, da so imeli s predstavniki občine Brezovica in Krajinskega parka Ljubljansko barje sestanek, na katerem jim je občina predstavila ureditveni načrt za jezero z okolico.
Pergovnik je opozoril, da načrt asfaltiranja poti in postavitev javne razsvetljave ter preštevilnih klopi ob jezeru ter urejanje pomolov in objektov za javno kopališče zagotovo ne ščitijo jezera kot naravnega spomenika, vendar njegovih pripomb niso upoštevali. Še več. V okviru »vzdrževalnih del v javno korist« so po njegovem prepričanju po nepotrebnem nedavno požagali tri vrbe in brest, ki so poleti edini dajali senco obiskovalcem in ribam ter pticam počivališče in krasili jezero.
Pojasnilo občine Brezovica na gradbiščni tabli, da je vrbe posekala zaradi dotrajanosti in nevarnosti, da padejo na pomol in ljudi, ki bi se zadrževali v njihovi senci, je za Pergovnika le izgovor. Zadovoljil ga ni niti pripis, da bo občina tam znova zasadila vrbe in tako ohranila prvotni videz zasaditve. Meni, da bi pomol lahko obnovila tudi brez poseka vrb, še sploh pa mogočnega bresta.
Ker bo občina vzdrževalna dela, začeta 1. septembra, izvajala vse do 31. novembra, ga skrbi, kaj vse se bo še zgodilo. O delih ob jezeru jih namreč nihče ne obvešča. Ribiči, ki svoj mir in užitke v ribolovu lahko najdejo le pozno jeseni in spomladi, poleti pa se morajo umikati preštevilnim kopalcem, rekreativcem in sprehajalcem, nad opisanimi posegi niso navdušeni, nikakor pa ne razumejo, kako lahko vodstvo krajinskega parka dopusti, da bi namesto makadamskih potk uredili asfaltne in ob njih postavili celo nočno razsvetljavo.
Ta ribam in pticam seveda ne bi godila, tako zaradi svetlobnega onesnaževanja kot hrupa. Pergovnik se boji, da je to urejanje le uvod v prepoved ribolova še na Podpeškem jezeru (tega ne smejo več izvajati v ribniku Tivoli) in da jih bodo kot oviralce turističnega razvoja pregnali še z jezera Rakitna.
Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic, ki ve, da občina Brezovica namerava poleg dotrajanih lesenih pomolov celovito urediti še gospodarsko javno infrastrukturo v okolici (cesto, pločnik, javna stranišča, parkirišča ...), je že pred časom dejal, da morajo biti pri posegih zelo previdni in da bodo v primeru, »če že bodo kaj delali, to delali minimalistično, da se bo prilagajalo krajini, in ne objektu«.
Načrt celovitega urejanja območja jezera je usklajen tudi s civilno iniciativo in je bil javno predstavljen vsem deležnikom. Sam poseka štirih dreves pri enem od pomolov nima za problematičnega, saj bodo tam namesto njih posadili po tri nove vrbe na vsaki strani obnovljenega pomola. Pomembnejše se mu zdi, da z načrtovanim urejanjem celovito uredijo obiskovanje območja v smislu rabe (kopanje, ribištvo) kot tudi za vse preostale obiskovalce. Rabe, ki niso dovoljene, pa že sicer redno nadzorujejo v okviru naravovarstvene službe.
Sporno urejanje
Bojan Pergovnik, predsednik Ribiške družine Barje, ki ima z državo sklenjeno koncesijsko pogodbo o upravljanju ribjega življa v Krimskem jezeru, nam je povedal, da so imeli s predstavniki občine Brezovica in Krajinskega parka Ljubljansko barje sestanek, na katerem jim je občina predstavila ureditveni načrt za jezero z okolico.
Drevesa ob pomolu ob Podpeškem jezeru pred posekom FOTO: IGOR MALI
Pergovnik je opozoril, da načrt asfaltiranja poti in postavitev javne razsvetljave ter preštevilnih klopi ob jezeru ter urejanje pomolov in objektov za javno kopališče zagotovo ne ščitijo jezera kot naravnega spomenika, vendar njegovih pripomb niso upoštevali. Še več. V okviru »vzdrževalnih del v javno korist« so po njegovem prepričanju po nepotrebnem nedavno požagali tri vrbe in brest, ki so poleti edini dajali senco obiskovalcem in ribam ter pticam počivališče in krasili jezero.
Pojasnilo občine Brezovica na gradbiščni tabli, da je vrbe posekala zaradi dotrajanosti in nevarnosti, da padejo na pomol in ljudi, ki bi se zadrževali v njihovi senci, je za Pergovnika le izgovor. Zadovoljil ga ni niti pripis, da bo občina tam znova zasadila vrbe in tako ohranila prvotni videz zasaditve. Meni, da bi pomol lahko obnovila tudi brez poseka vrb, še sploh pa mogočnega bresta.
Občinska pojasnilaObčinska pojasnila
Ivanka Stražišar iz občine Brezovica je dejala, da so drevesa ob jezeru posekali zato, ker so se lomile veje, ki bi lahko padle na kopalce. Dodala je še, da so se z njihovo nadomestitvijo z novimi vrbami strinjali tudi predstavniki zavoda za varstvo narave. Če bo primerno vreme, jih bodo posadili še letos, sicer pa spomladi, ko bodo obnovili tudi vse tri pomole. Čeprav si želijo urejenega turizma, se zavedajo, da prostor ne bi prenesel množičnejšega navala, in bodo število parkirišč omejili. Obiskovalce bodo raje spodbujali, da k njim pridejo peš, s kolesom ali z javnimi avtobusi. Če bo poleti kopalcev preveč, pa bodo dostop vozil omejili z zaporami.
Ivanka Stražišar iz občine Brezovica je dejala, da so drevesa ob jezeru posekali zato, ker so se lomile veje, ki bi lahko padle na kopalce. Dodala je še, da so se z njihovo nadomestitvijo z novimi vrbami strinjali tudi predstavniki zavoda za varstvo narave. Če bo primerno vreme, jih bodo posadili še letos, sicer pa spomladi, ko bodo obnovili tudi vse tri pomole. Čeprav si želijo urejenega turizma, se zavedajo, da prostor ne bi prenesel množičnejšega navala, in bodo število parkirišč omejili. Obiskovalce bodo raje spodbujali, da k njim pridejo peš, s kolesom ali z javnimi avtobusi. Če bo poleti kopalcev preveč, pa bodo dostop vozil omejili z zaporami.
Ker bo občina vzdrževalna dela, začeta 1. septembra, izvajala vse do 31. novembra, ga skrbi, kaj vse se bo še zgodilo. O delih ob jezeru jih namreč nihče ne obvešča. Ribiči, ki svoj mir in užitke v ribolovu lahko najdejo le pozno jeseni in spomladi, poleti pa se morajo umikati preštevilnim kopalcem, rekreativcem in sprehajalcem, nad opisanimi posegi niso navdušeni, nikakor pa ne razumejo, kako lahko vodstvo krajinskega parka dopusti, da bi namesto makadamskih potk uredili asfaltne in ob njih postavili celo nočno razsvetljavo.
Pomol brez košatih vrb FOTO: BOJAN PERGOVNIK
Ta ribam in pticam seveda ne bi godila, tako zaradi svetlobnega onesnaževanja kot hrupa. Pergovnik se boji, da je to urejanje le uvod v prepoved ribolova še na Podpeškem jezeru (tega ne smejo več izvajati v ribniku Tivoli) in da jih bodo kot oviralce turističnega razvoja pregnali še z jezera Rakitna.
Mnenje vodstva krajinskega parka
Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic, ki ve, da občina Brezovica namerava poleg dotrajanih lesenih pomolov celovito urediti še gospodarsko javno infrastrukturo v okolici (cesto, pločnik, javna stranišča, parkirišča ...), je že pred časom dejal, da morajo biti pri posegih zelo previdni in da bodo v primeru, »če že bodo kaj delali, to delali minimalistično, da se bo prilagajalo krajini, in ne objektu«.
51metrov znaša največja globina Krimskega jezera, to je eno naših najglobljih naravnih jezer.
Načrt celovitega urejanja območja jezera je usklajen tudi s civilno iniciativo in je bil javno predstavljen vsem deležnikom. Sam poseka štirih dreves pri enem od pomolov nima za problematičnega, saj bodo tam namesto njih posadili po tri nove vrbe na vsaki strani obnovljenega pomola. Pomembnejše se mu zdi, da z načrtovanim urejanjem celovito uredijo obiskovanje območja v smislu rabe (kopanje, ribištvo) kot tudi za vse preostale obiskovalce. Rabe, ki niso dovoljene, pa že sicer redno nadzorujejo v okviru naravovarstvene službe.
