SLOVO
Umrla je Zoja Skušek
Bila je urednica, prevajalka, publicistka, zelo pronicljiva in jasna kritičarka sistema in odnosov ter aktivistka.
Odpri galerijo
Zoja Skušek. FOTO: Borut Kranjc
LJUBLJANA – V starosti 72 let je umrla urednica, prevajalka in publicistka Zoja Skušek. Med drugim je bila urednica zbirke Studia humanitatis in pozneje založbe *cf. Bila je tudi zelo pronicljiva in jasna kritičarka sistema in odnosov ter aktivistka, je poročalo spletno Delo.
Na ljubljanski filozofski fakulteti je študirala svetovno književnost in francoščino s francosko književnostjo, leta 1978 pa je diplomirala iz gledališke dramaturgije na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Z gledališčem se pozneje ni nikoli ukvarjala, je pa v okviru zbirke Analecta izšla njena knjiga Gledališče kot oblika spektakelske funkcije. Pozneje se je izpopolnjevala na univerzi v Parizu in na Berkeleyju.
Po navedbah Dela je od leta 1970 delala kot prevajalka v svobodnem poklicu. Sprva je urejala knjižno zbirko Studia humanitatis in je bila v začetku 90. let ena od soustanoviteljev založbe *cf, pri kateri je bila tudi glavna urednica. Kot je povedala v intervjuju za Buklo, je bila ena njenih najljubših izdaj knjiga Rolanda Barthesa Fragmenti ljubezenskega diskurza, ki jo je tudi sama prevedla.
Njen prevajalski opus, prevajala je predvsem iz francoščine in hrvaščine, obsega še številna druga dela. Bila je aktivistka in nekaj časa tudi predsednica Mesta žensk – Društva za promocijo žensk v kulturi, je še poročalo Delo.
Na ljubljanski filozofski fakulteti je študirala svetovno književnost in francoščino s francosko književnostjo, leta 1978 pa je diplomirala iz gledališke dramaturgije na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Z gledališčem se pozneje ni nikoli ukvarjala, je pa v okviru zbirke Analecta izšla njena knjiga Gledališče kot oblika spektakelske funkcije. Pozneje se je izpopolnjevala na univerzi v Parizu in na Berkeleyju.
Po navedbah Dela je od leta 1970 delala kot prevajalka v svobodnem poklicu. Sprva je urejala knjižno zbirko Studia humanitatis in je bila v začetku 90. let ena od soustanoviteljev založbe *cf, pri kateri je bila tudi glavna urednica. Kot je povedala v intervjuju za Buklo, je bila ena njenih najljubših izdaj knjiga Rolanda Barthesa Fragmenti ljubezenskega diskurza, ki jo je tudi sama prevedla.
Njen prevajalski opus, prevajala je predvsem iz francoščine in hrvaščine, obsega še številna druga dela. Bila je aktivistka in nekaj časa tudi predsednica Mesta žensk – Društva za promocijo žensk v kulturi, je še poročalo Delo.
