Toplo vreme odložilo kurilno sezono, a napovedujejo se že prve snežinke
Kaj topla, vroča jesen se še nadaljuje! Pa saj je bil že september po zdajšnjih podatkih Agencije RS za okolje (Arso) drugi najtoplejši od leta 1950; le malenkost toplejši od letošnjega je bil pravzaprav samo september 2011.
Tudi Blaž Šter, prognostik na Arsu, je že pred dnevi napovedoval temperaturne rekorde ter postregel s fascinantnim dejstvom, to pa pravi, da je bila v minulih dneh nad Ljubljano temperaturna meja 0 °C na nadmorski višini kar 4000 metrov (!) ter da je bilo na 1800 metrih oni dan že zjutraj izmerjenih 17 °C. Pa še to: to nedeljo je bilo na 1000 metrih izmerjenih kar 21 °C, v ozračju so bili pogoji za rekorde.
Sploh, ker nad večino Evrope vztraja območje visokega zračnega tlaka, vremenska fronta, ki je severno od nas, pa se počasi pomika proti vzhodu. S severozahodnimi vetrovi doteka k nam topel in dokaj suh zrak.
V zadnjih 60 letih smo imeli le pet začetkov kurilne sezone po 15. oktobru.
Gre za tako imenovani podaljšek poletja, ki je svoj vrh dosegel v nedeljo, ko so v Črnomlju izmerili oktobrski temperaturni rekord, saj se je segrelo na izjemnih 31,3 °C (najvišjo oktobrsko temperaturo je doslej držala postaja Slap pri Vipavi, kjer je bilo 5. 10. 2011 okroglih 30 °C), in se bo še nadaljeval: vremenoslovci napovedujejo tako toplo in za te čase nevsakdanje vreme vsaj še do prihodnjega torka oziroma srede.
Cvetje v jeseni
Neurje.si: »Šele v začetku prihodnjega tedna se bo iznad severa nad naše kraje pomaknila dolina hladnega zraka!« Nična izoterma, ki je bila pred dnevi, kot rečeno, še na 4000 metrih, bo tedaj padla na nadmorsko višino 1500 metrov, to pa že pomeni, da bodo v visokogorju lahko zaplesale prve jesenske snežinke. Ker se bo, kot predvidevajo, nad severnim Jadranom takrat izoblikovalo tudi ciklonsko območje, bo nad naše kraje skoraj z gotovostjo prineslo tudi padavine.
Zdajšnje napovedi, ki so sicer še precej oddaljene, napovedujejo, da bi se lahko od podaljška poletja dokončno poslovili 17. oktobra.
Približno teden dni časa imajo zatorej še tisti dežurni zarotniki in vsi dežurni realisti, da si povejo vse o globalnem segrevanju, o človeškem bitju, ki je za ene uničevalec našega planeta, za druge pa samo talec naravnih ciklov, da si povejo vse o krepitvi El Niña in sončevega cikla, ki naj bi vztrajal na svoji intenzivnosti vse do leta 2026, pa o vplivu toplogrednih plinov na povprečno globalno temperaturo, samo še teden dni časa imajo, da si zato še zadnjič vržejo v obraz vse tiste količine in koncentracije CO2 ter da se pogovorijo o bolj ali manj dramatičnem učinku, ki ga ima ta na našo prihodnost.
Do sredine oktobra resnejše ohladitve ne bo.
Ali bo ta svetla ali temna, naj si odgovori vsak pri sebi. A če kaj, potem je kot pribito, da so na slovenski obali še ves minuli vikend številni gostje radostno čofotali v prijetno toplem morju, da so se nastavljali soncu, kot bi bili julija ali avgusta, da je bilo minuli vikend prav na obali zaslediti številne namakalne naprave, ki so delovale na polno, to pa pomeni, da je prisotna čisto prava suša.
A če koga poletni prizori na obali še niso tako zmotili, pa ga je dokončno zmotil podatek, da v Mozirju cvetijo jabolka, v Novem mestu višnje, drugod pa češnje?!
Zapoznela kurilna sezona
Izvedeli smo, da se rastline s cvetenjem v zanje neobičajnem času odzovejo na stres (na poletno sušo ali točo, avgustovske ohladitve in namočenost), ki so ga doživele. Ter da smo bili podobnemu priča že leta 2011, v letu, ko je bil postavljen tudi dozdajšnji oktobrski temperaturni rekord, kot rečeno, 5. oktobra 2011 na Slapu pri Vipavi.
Žal pa, pravijo agronomi, so ti cveti in brsti za naslednjo pomlad izgubljeni. Iz brstov, ki so pognali jeseni, spomladi ne bo pognal noben cvet ali list, tako močno izčrpa rastlino to sekundarno cvetenje, ki ga po Sloveniji marsikje opažamo v tem času.
Kdaj bo hladneje?
Vsaj še teden dni pa bo narava, če hočete, še naprej na precejšnji preizkušnji. Arso: »Okoli 25 stopinj Celzija bo namreč še ves teden. Večje spremembe se nakazujejo šele za konec tedna, za prihodnjo nedeljo oziroma ponedeljek. Po vsej verjetnosti nas bo tedaj obiskala tudi večja fronta oziroma večja motnja, ta pa bo slednjič prinesla tudi hladnejše vreme!«
Naj sklenemo: do sredine oktobra resnejše ohladitve ne bo! »Kurilna sezona se bo tako začela dokaj kasno. Doslej smo imeli v zadnjih 60 letih zgolj pet začetkov kurilne sezone po 15. oktobru. In letos kaže, da bo to šesti tak oktober,« je vse skupaj začinil še meteorolog Brane Gregorčič.
