To je ugledni pletar Janez Krišelj, ki mu noben leskov grm ne uide (FOTO)
Kulturno-umetniško društvo Pod lipo Adergas v sodelovanju z občino Cerklje na Gorenjskem prireja tečaj pletarstva z naslovom K žegnu z domačo košaro. Kot pove članica društva Angelca Maček, ugledni pletarski mojster Janez Krišelj iz Preddvora te dni deli znanje o pletenju košar iz leskovega lesa, dobro obiskani tečaj pa bo potekal tudi še aprila.
Novembra lani je ministrstvo za kulturo Krišlja na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, vpisalo v Register nesnovne kulturne dediščine, na kar je pletar seveda zelo ponosen. Kot pravi, je to rezultat vsaj 25-letnega trdega dela. Danes izdeluje cajne, košare za okras, koše, cambohe (košare brez ročaja z neravnim dnom), lese in še marsikaj drugega, izvirnega.
Prvo uporablja še danes
Veliko znanja je pridobil z opazovanjem strica in drugih pletarskih mojstrov, sam pa se je s to obrtjo začel dejavno ukvarjati po upokojitvi. Pletli sta tudi njegova mama in teta. Ob upokojitvi je sklenil, da bi rad čim več rokodelskega znanja prenesel na mlajše generacije, tako poučuje nadobudneže v osnovnih, srednjih in višjih šolah. Prvo majhno cajno je izdelal leta 1994, uporablja jo še danes. Osnovni tečaji pri njem trajajo pet dni.
Danes se pri Krišljevih najpogosteje oglasijo lastniki konj, ki potrebujejo camboh za prenašanje stelje.
Krišljeva družina izhaja z Zgornje Bele pod Storžičem, vasi ob potoku Belica, ki izvira nad Bašljem, kjer je bilo nekoč veliko žag, mlinov, kovačij ... Na vsaki kmetiji so uporabljali cajne za delo na polju, manj premožni so v njih nosili tudi velikonočne jedi k blagoslovu, pojasnjuje mojster. Izdelovali so še cambohe, ki so bili namenjeni predvsem nošenju krme v hlev. Danes se pri Krišljevih najpogosteje oglasijo lastniki konj, ki potrebujejo camboh za prenašanje stelje s prostornino do 50 litrov, sicer pa je dejavnost pletenja košar v 50. letih minulega stoletja zamrla. Ljudje so odšli v službe, v bližnji Kranj, starejši pa so še nadaljevali pletenje cajn in košar. Za preprodajo po vsej Sloveniji so jih največ pokupili Ribničani. V mojstrovih rokah je vse skupaj videti precej enostavno, a ni tako. Iz ene palice lahko sicer izdela od tri do pet viter.
Od leta 2015 je Janez Krišelj član Rokodelskega centra domače in umetne obrti v Škofji Loki, kjer uspešno sodeluje s Katjo Sekirnik, vodjo centra. Janez svoje znanje nenehno dopolnjuje, vsako leto pa v sodelovanju s centrom vodi od dve do tri delavnice; tečaje je organiziral že marsikje, od Solčave do Bohinja. Izkazal se je tudi kot mentor na pletarski šoli v Ribnici.
Do tridesetega leta je bil aktiven športnik, nato rekreativec, smučarski tekač, biatlonec, rad ima hribe. Je športnik po duši in telesu, s kolesom veliko potuje po Sloveniji, vsako leto prevozi deset tisoč kilometrov. In povsod opazi leskovo grmovje.
