Tla še vedno premrzla za setev

Komaj smo se znebili strahu pred zimsko pozebo, že smo občutili pomladanski hlad. V zadnji tretjini marca je bilo v Sloveniji jasno in precej vetrovno. Jutra so bila hladna, najnižje jutranje temperature zraka so se gibale od –3 do 2 °C, v alpskih dolinah okoli –6 °C. V prihodnjem tednu se bo postopno otoplilo, med velikonočnimi prazniki kaže na temperature med 15 in 20 °C.
Nizke temperature zraka so lahko poškodovale odprte cvetove zgodnjih koščičarjev v jugozahodni Sloveniji, zlasti na Goriškem, v Vipavski dolini in na Krasu, mraza niso prenesli brez poškodb niti cvetovi prvih pomladnih rastlin.

Sajenje poznejše kot navadno

Vetrovno vreme je postopno sušilo mokra tla in hkrati onemogočalo izvajanje zaščitnih škropljenj z bakrenimi pripravki koščičastih vrst sadnih dreves proti listni luknjičavosti in drugim boleznim. To je obdobje, ko so breskve in marelice tudi v osrednji Sloveniji napele cvetne brste, ponekod se že kažejo zeleni deli brsta. Trenutne nizke temperature sicer še zadržujejo pospešeno odpiranje brstov. Hladno vreme niti ne dopušča, da bi se tla ogrela in postala primerna za prve setve, tudi na Goriškem temperature tal še vztrajajo pod 10 °C, tej meji so se približali le na Primorskem. Sajenje krompirja bo moralo še malce počakati, da se temperatura tal povzpne nad 10 °C. Sajenje krompirja in drugih zgodnjih zelenjadnic bo za več kot 14 dni poznejše kot običajno.

Vode trenutno dovolj

V teh dneh smo v Sloveniji dobro založeni z vodo. Vodnatost večine rek je precej nadobičajna v sušcu. Ob vstopu v vegetacijsko obdobje so dobro založena z vodo tudi kmetijska tla, a primer iz preteklosti kaže, da lahko tudi dobro namočeni zimi, kot je bila na primer 2012/13, sledi sušno poletje. Meteorološka vodna bilanca v obdobju zimskega mirovanja rastlin je na primer v Podravju v letošnji zadnji dekadi marca 280 mm, leta 2012/13 je bila 380 mm. Presežek vode se je v sušnem poletju iztrošil in se prevesil v primanjkljaj, ki je na tem območju poleti presegel 250 mm; huda suša je kmetom odnesla polovico pridelka.

Ojezerjena kraška jezera

Hribi so še vedno odeti v snežno odejo; ta na Kredarici meri kar 500 cm, drugod v goratih predelih od 100 do 200 cm, v nižinah je sneg že skopnel, nekaj ga je ostalo le še v hribovitih in ponekod na izpostavljenih predelih. Izginjajoča snežna odeja in obilne padavine so napolnile Cerkniško jezero, da je to trenutno spet največja sklenjena vodna površina v Sloveniji in meri dobrih 20 km2. Ojezerjenih je sedemnajst slikovitih kraških pivških jezer, ki s svojo skrivnostnostjo in nepredvidljivostjo privlačijo ljubitelje narave, nebo pa se je zrcalilo tudi v gladini zastajajočih vodnih površin na Ljubljanskem barju.